Inventura leta 2025
Tudi v letu 2025 smo se zvesto posvečali temam na področju trajnostne mobilnosti, odpornega mesta, podpore upravljanju in krepitve skupnosti. Številne vsebine in dejavnosti smo strnili v spodnjem povzetku našega dela v 2025.
Hvala, ker potujete z nami.
Preletite, preberite in podelite.
Hvala!
Foto: Arhiv IPoP
Trajnostna mobilnost
Trajnostna mobilnost ostaja še naprej eno ključnih področij našega delovanja. Ker se potovalne navade najtežje spreminjajo prav pri vsakodnevnih poteh, smo v preteklem letu znova namenili posebno pozornost spodbujanju trajnostnih in aktivnih prihodov v šolo ter na delo. Ob tem še naprej krepimo svojo vlogo strokovnega partnerja na področju načrtovanja in upravljanja trajnostne mobilnosti v lokalnih in mednarodnih povezavah.
Aktivna mobilnost
Že tretjič smo ponovili raziskavo Zakaj ljudje potujemo tako, kot potujemo?, v kateri smo preučevali, kako na odločitve o potovanjih vplivajo vrednote, motivi in vsakodnevne navade. V raziskavo je bilo vključenih več kot 2.200 ljudi različnih starosti, izobrazbe in kraja bivanja.Od tega je bilo 85 % istih oseb kot v letih 2020 in 2022. Kaže se trend, da si ljudje resnično želijo potovati na bolj trajnosten način, če bi lahko izbirali bi zlasti želeli potovati z javnim prevozom. Z avtom potujejo, ker je hitreje in zanesljivo v vsakem vremenu. Največ poti z avtom je opravljenih v vrtec in po večjih nakupih. V primerjavi z rezultati iz leta 2020 se je delež poti za službene opravke z avtomobilom zmanjšal, kar lahko pripišemo tudi vse bolj uveljavljenemu delu na daljavo. Trend kaže tudi povečanje lastništev koles, pri čemer pa je manj dnevnih kolesarjev.
V okviru povabila občinam za podporo pri komuniciranju ukrepov trajnostne mobilnosti smo v 2025 izbrali Občino Cerkno. S kampanjo Pačas pa palahn smo občini nudili podporo pri izvedbi komunikacijskih aktivnosti pri prenovi prometno obremenjenega in lokalno pomembnega odseka državne ceste, ki poteka mimo šole. Prenova je obsegala podaljšanje peš površine, dodaten prehod za pešce in postavitev nove javne razsvetljave. Po zaključku pa je na odseku v veljavo stopila omejitev hitrosti 30 km/h, kjer je prej veljala omejitev 50 km/h. Tako se je izboljšala varnost vseh, predvsem otrok na poti v šolo, povprečne hitrosti na odseku pa so se zmanjšale za 10 km/h.
Nacionalna kampanja Polni zagona kolesarimo v službo je potekala že četrtič. Zbrala je skoraj 2000 udeležencev iz 98 občin. Skupaj so v času izziva prekolesarili več kot 230.000 km in z izbiro kolesa za pot na delo prihranili 36 ton CO2. Prvič so se kampanji s svojim profilom lahko pridružili tudi delodajalci. Kar 79 organizacij je s sodelovanjem krepilo aktivno mobilnost v svojih kolektivih. Živahne zgodbe, ki so jih ustvarili v času izziva, pa navdihujejo tudi nas.
V okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto smo pomladi in jeseni nadaljevali sistematično podporo šolam in občinam pri izvajanju Pešbusa in Bicivlaka. Jesenska akcija je pokazala, da je s Pešbusom v šolo hodilo več kot 4.500 otrok. Pomemben steber podpore ostaja tudi redno letno usposabljanje za izvajanje Pešbusa in Bicivlaka, namenjeno šolam, občinam in prostovoljcem, s katerim krepimo znanje, povezovanje akterjev in kakovost dolgoročnega izvajanja.
Tretje triletno izvajanje programa smo sklenili z zaključno konferenco Hoji prijazno okolje – od šole do zdrave skupnosti, kjer je bil v ospredju pomen hoje kot temeljnega elementa trajnostne prometne politike, kar je v nagovoru posebej poudaril tudi Tadej Žaucer z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Foto: Nela Halilović / IPoP
Pomemben rezultat programa je tudi novi priročnik Načrtujmo skupaj zdrava mesta, ki lokalnim skupnostim ponuja strokovno utemeljena in v praksi preverjena orodja za načrtovanje hodljivega in zdravju prijaznega okolja.
Načrtovanje in upravljanje mobilnosti
V 2025 smo zaključili pripravo kar 19 občinskih celostnih prometnih strategij (OCPS). Poleg Mestne občine Ljubljana in Mestne občine Celje, so bile OCPS pripravljene še za občine Komenda, Domžale, Ig, Velike Lašče, Log – Dragomer, Mengeš, Medvode, Škofljica, Kamnik, Dol pri Ljubljani, Vodice, Škofja Loka, Brezovica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Moravče. V okviru priprave strategij je IPoP sodeloval skupaj s partnerjema RRA LUR in LUZ. Naloga IPoP-a je bila vodenje procesa vključevanja javnosti v vseh fazah priprave strategij.
Pripravljene so bile Smernice za parkirno politiko, ki so nacionalni okvir, s katerim občine oblikujejo občinske načrte izvajanja parkirne politike (NIPP) za boljše oblikovanje politik za učinkovitejše upravljanje parkiranja. Namen smernic je, da parkirna politika postane del celostne prometne in prostorske politike. Za pripravo Nacionalnih smernic, ki smo jih pripravili v konzorciju z RRA LUR in LUZ, smo prejeli tudi prestižno nagrado EPA Award 2025 (“parkirni oskar”), ki jo Evropsko združenje za parkiranje podeljuje najboljšim praksam na tem področju.
O rešitvah za trajnostni, učinkovit in uporabniku prijazen javni promet smo skozi moč dialoga in izmenjave izkušenj zanesljivega, hitrega, enostavnega in udobnega javnega prevoza na Nizozemskem razpravljali na mednarodni konferenci Fast Forward Towards Sustainable and Friendly Mobility – Accelerating the Transformation of Public Transport. Potekala je v sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljevine Nizozemske v Sloveniji in Ministrstvom za okolje, podnebje in energijo.
Projekt PopUpUrbanSpaces, ki s taktičnim urbanizmom spodbuja aktivno mobilnost in ustvarja prijetnejše mestno okolje z manj avtomobili, je v letu 2025 vstopil v zadnjo fazo izvajanja. Partnerje smo strokovno podpirali pri izvajanju delavnic in pripravi lokalnih akcijskih načrtov, ob tem pa vodili proces priprave priročnika Making Space for People, ki združuje orodja in izkušnje partnerskih mest, kako lahko z majhnimi in začasnimi ukrepi javne prostore oblikujemo po meri ljudi ter spodbudimo hojo, kolesarjenje in uporabo javnega prevoza.
Priročnik Načrtujmo skupaj zdrava mesta
Skupaj z Javnimi službami Ptuj kot vodilnim partnerjem smo še naprej podpirali mednarodne partnerje iz sedmih držav pri zasnovi, izvajanju in merjenju učinkov njihovih pilotnih projektov taktičnega urbanizma v okviru evropskega projekta Streets for Citizens, katerega cilj je ustvarjanje prijetnejših mest za pešce in kolesarje. Kampanje, dobre prakse in ukrepe trajnostne mobilnosti, v katerih je sodeloval IPoP, smo predstavili tudi v dvojezični zloženki/plakatu Ulice za ljudi.
Skupaj z Mestno občino Kranj izvajamo projekt KReATIVE v okviru Misije 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030, ki v Kranju naslavlja izzive urbane mobilnosti. IPoP koordinira vključevanje deležnikov in usklajevanje občinskih oddelkov pri ukrepih za zmanjševanje odvisnosti od avtomobila in spodbujanje aktivne mobilnosti. Leta 2025 smo povezali občinske oddelke v skupno ekipo, z njimi preučili izzive in priložnosti ter opredelili prve korake za ključne spremembe. Občino smo podprli tudi pri komuniciranju nove prometne ureditve na Župančičevi ulici, ki je zdaj varnejša in prijetnejša, zlasti za šolarje.
Za Občino Šoštanj in BTC City Ljubljana smo pripravili in zaključili Načrt izvajanja parkirne politike, pri čemer smo kot prvi v Sloveniji uporabili tehnologijo scancar – sistem za avtomatizirano zbiranje podatkov o zasedenosti in rabi parkirnih mest, ki omogoča natančnejšo in hitrejšo analizo dejanskega stanja ter pripravo bolj utemeljenih ukrepov parkirne politike.
Podpora upravljanju
Nadaljevali smo z aktivnostmi v okviru Nacionalne URBACT točke in Urbane točke Evropske pobude za mesta (EUI). Promovirali smo aktualne razpise, podpirali prijavitelje in povezovali slovenske partnerje, ki so bili s prijavo uspešni. Udeleževali smo se mednarodnih srečanj, ki so jih gostili slovenski partnerji. V maju smo v Mariboru skupaj s Skupnostjo občin Slovenije organizirali dogodek Spoznaj mojo dobro prakso o celostnih pristopih k umirjanju prometa in urejanju javnega prostora, kjer so občine in strokovnjaki izmenjali izkušnje ter predstavili konkretne primere ukrepov – od cone 30 do začasnih prometnih ureditev in prenov ulic, ki dajejo prednost ljudem.
Dva dogodka smo organizirali novembra – v Celju smo izvedli dvodnevno usposabljanje Evropske pobude za mesta na temo vključevanja horizontalnih načel v projektih urbanega razvoja, kjer so udeleženci pridobili praktična znanja in orodja, ter okrepili izmenjavo izkušenj in povezovanja med mesti, državnimi institucijami in evropskimi strokovnjaki. V Ljubljani pa odmevno mednarodno konferenco Ženske in javni prostor: Mesta po meri vseh, ki je v ospredje postavila vprašanja enakosti in vključujočega oblikovanja mestnih prostorov.
Plakat Ulice za ljudi
V katalogu Mesta >> mestom #5 smo zbrali 18 primerov URBACT dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja, ki izkazujejo učinkovitost, celostni, vključujoč pristop in prenosljivost ter odgovarjajo na aktualne urbane izzive. Katalog vključuje pet slovenskih praks – od upravljanja mestnega gozda in začasne rabe v Celju do energetske skupnosti v Hrastniku, inkluzivnega festivala v Ljubljani in preobrazbe degradiranega območja v Ormožu. Dopolnjuje jih nabor tujih praks, ki so relevantne tudi za slovenski prostor in primerljive z našimi mesti.
V sodelovanju z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU smo vodili pripravo Stanovanjske strategije Občine Kranjska Gora 2025-2032, ki naslavlja izzive dostopnosti stanovanj, vplivov turizma in demografskih sprememb ter usmerja stanovanjski razvoj in krepi dostopnost in kakovost bivanja v občini.
Veseli smo bili bili uspeha slovenskih partnerjev na razpisu za URBACT prenosne mreže, ki sodelujejo v šestih od 25 potrjenih mrež, mestom pa bodo omogočile prenos in prilagoditev preverjenih dobrih praks. Sodelovali smo na obeh osrednjih dogodkih programov, URBACT City Festival 2025 v Vroclavu in Cities forum 2025 v Krakovu.
Odporno mesto
V sodelovanju z LUZ in PIC smo pripravili Strokovne podlage za krepitev upravljanja in vzdrževanja zelenih površin in dreves v naseljih. Strokovne podlage povezujejo znanja s področja načrtovanja, upravljanja in prava. Namen dokumenta je poudariti, da kakovostno urejanje zelenih površin temelji na sodelovanju akterjev v vseh fazah urejanja ter strokovno izvedenem upravljanju in vzdrževanju.
Kot koordinatorji Mreže za prostor smo zagnali nov Podnebni program, namenjen krepitvi znanj in sodelovanja na področju prilagajanja mestnega prostora podnebnim spremembam. Podprli smo tudi novo sezono Podnebnih akcij, s katerimi članice mreže na lokalni ravni izvajajo manjše projekte za odzivanje na podnebne izzive in izbrali nove projekte, ki se že izvajajo.
V sodelovanju z Mestno občino Celje in osmimi mednarodnimi partnerji smo začeli z izvajanjem projekta UrbanGreenLeap, v katerem bomo okrepili sposobnost malih in srednje velikih sredozemskih mest za boljše načrtovanje in upravljanje zelene infrastrukture kot ključnega ukrepa za prilagajanje na podnebne spremembe. V projektu bomo spodbujali sodelovanje javnih služb in prebivalcev skozi 6 testnih območij, kjer bomo uvajali na naravi temelječe rešitve in krepili biotsko raznovrstnost.
Krepitev skupnosti
V času urbanih sprehodov Jane’s Walk 2025 je bilo v Slovenijih izvedenih 13 sprehodov v 9 mestih, ki so od 5. do 13. maja povezali ljudi z lokalnim okoljem in pomenom hoje v vsakdanjem življenju. To je že petnajsta izvedba te globalne akcije pri nas.
Skupaj z vodilnim partnerjem Mestno občino Celje smo zagnali projekt MAG-NET, katerega cilj je vzpostaviti mrežo lokalnih deležnikov za zadrževanje in vračanje talentov v Celje in Prebold. IPoP v projektu koordinira vsebine vključevanja deležnikov ter vodi participativni proces na področju trajnostne mobilnosti.
Za Mestno občino Ljubljana smo v okviru projekta ReGreeneration izvajali proces vključevanja javnosti na območju Rakove Jelše, povezan z načrtovanjem ureditev obrežnega prostora Ljubljanice. S sodelovanjem prebivalcev, uporabnikov prostora in ključnih lokalnih deležnikov smo zbirali poglede, potrebe in skrbi, ki bodo služili kot podlaga za pripravo prostorskih rešitev, usmerjenih v izboljšanje kakovosti bivanja ter uravnoteženje rabe prostora in varstva narave.
Prebivalcem ljubljanskih sosesk smo ponovno pomagali uresničiti njihove ideje na prostem s projektom Zunaj 3. Skupaj s studiem Prostorož in društvom Pazipark! smo podprli 21 najrazličnejših pobud od ureditve zelenic in igrišč, postavitve klopi in zeliščnih vrtov do medgeneracijskih kotičkov in dogodkov, ki krepijo sosedsko povezanost in kakovost javnega prostora.
Katalog Mesta >> mestom #5
V decembru smo v okviru Podnebnega programa Mreže za prostor organizirali javno predavanje Sonje Dragović, ki je spodbudilo razmislek o pravičnosti v prostorskem načrtovanju. Predavateljica je osvetlila in analizirala načine, na katere se lahko skozi prostorsko načrtovanje oškoduje javno dobro v prid zasebnim interesom, in kako se javnosti organizirajo, da bi se vključile v javno razpravo in to preprečile.
Komuniciranje, odzivanje in sodelovanje v posvetovalnih telesih
V letu 2025 smo nadaljevali s projektom Razbijamo mite urbanega razvoja (nadaljevanje) in z igrivimi ilustracijami in informativnimi kratkimi videi spodbujali k bolj informirani razpravi o prostorskem razvoju.
V začetku leta je posek dreves na ljubljanskem Grajskem griču znova vznemiril javnost. Zanimanje javnosti je tu upravičeno in razumljivo, saj mestni gozd deluje kot javni prostor, zato smo se na posek dreves tudi odzvali. Ukrep je odprl nova vprašanja o varstvu narave in upravljanju mestnih gozdov in pojasnjuje, zakaj in kako zelo so odprte javne razprave v zgodnjih korakih in jasnejši načrti pomembne za trajnostno prihodnost življenja v mestu.
Predavanje Sonje Dragović. Foto: Matej Pušnik
Po poletni javni razpravi o predlogu Načrta upravljanja za krajinski park Tivoli Rožnik Šišenski hrib, je izdelava načrta znova pokazala razhajanja med občino in civilno družbo glede varstva, rabe in razvoja parka. V odzivu smo znova opozorili na premalo odprt proces, odsotnost ključnih akterjev ter na potrebo, da mestni park in gozd potrebujeta jasnejša pravila upravljanja in bolj usklajena pričakovanja. Prepričani smo, da lahko širša razprava ter povezovanje strok izboljšajo načrt in okrepijo varstvo in kakovost krajinskega parka, kot ključnega mestnega prostora prestolnice
Poleti smo se v znak zaščite dreves v slovenskih naseljih v času ekstremne vročine pridružili javnemu pozivu. Ta izpostavlja in od države zahteva ukrepanje skozi 4 teze. Strokovnjaki in javnost se pomena dreves in živih bitij v naseljih dobro zavedamo in nujno je, da zato zanje poskrbimo in sistemsko ukrepamo.
Sodelovali smo tudi pri odzivu na sprejetje novele Stanovanjskega zakona in zakona o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki ju pozdravljamo kot pomemben premik k večji javni stanovanjski ponudbi, a hkrati opozarjamo na rešitev, ki širi pooblastila DSU brez jasnih varovalk in nadzora. To povečuje tveganja za slabšo kakovost, šibek javni nadzor in odmik od javnega interesa. Zavzeli smo se za krepitev javnih stanovanjskih skladov kot osrednjih nosilcev trajnostne stanovanjske preskrbe.
Prav tako smo se v sodelovanju s tremi sorodnimi organizacijami odzvali na predstavitev novega Zakona o gostinstvu, ki med drugim ureja kratkoročno oddajanje nepremičnin. V odzivu smo kritični, da predlog preveč popušča interesom kratkoročnega oddajanja stanovanj in premalo ščiti njihov osnovni namen, torej bivanje.
Tudi v 2025 smo še naprej sodelovali v nekaterih posvetovalnih telesih vlade. Maja Simoneti je še naprej dejavna v Podnebnem svetu, Nela Halilović pa v svetu za trajnostni razvoj in varstvo okolja. Obe sodelujeta tudi v Svetu ministra za prostor in okolje za sodelovanje z NVO. Marko Peterlin še naprej sodeluje v Stanovanjskem svetu Republike Slovenije, Svet za prostor ministra za naravne vire in prostor pa se je nazadnje sestal v marcu 2025.
IPoP kot organizacija
V 2025 smo poskrbeli za precej novosti in nadgradenj. Ob tem smo se stalno strokovno izpopolnjevali ter kot udeleženci in predavatelji udeležili številnih mednarodnih dogodkov.
- Aidan Cerar in Anja Slapničar sta na mednarodni konferenci Polis predstavila sodobne metode vključevanja javnosti, ki smo jih 2024 v sodelovanju z uličnim gledališčem Ana Desetnica razvili v procesu priprave Celostne prometne strategije Mestne občine Ljubljana.
- Urban Jeriha je na konferenci o parkiranju v Zagrebu predstavil slovenske parkirne politike in nacionalne smernice kot orodje za trajnostno mobilnost, upravljanje prometnega povpraševanja ter izboljšanje kakovosti življenja v mestih.
Znanje smo kot udeleženci utrjevali na dogodkih Placemaking Europe, Utopian Hours, Urban Resilience Forum, URBACT City Festival, Cities forum itd.
Razbijamo mite urbanega razvoja
Prenovili smo spletno stran IPoP, kjer so naša področja delovanja – trajnostna mobilnost, odporno mesto, krepitev skupnosti in podpora upravljanju – zdaj pregledneje strukturirana in vsebinsko jasneje predstavljena. Obiskovalci na prenovljeni strani lažje raziščejo naše delo, dostopajo do knjižnice publikacij ter spoznajo ključne pojme trajnostnega urejanja prostora.
Vzpostavili smo neprofitni prostor Rastlinjak, ki neprofitnim organizacijam omogoča srečevanje in izvajanje aktivnosti. S prihodki iz oddajanja prostora jih dodatno podpiramo pri prilagajanju na podnebne in družbene spremembe. Rastlinjak se nahaja v pritličju Stare Tobačne v Ljubljani.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo nam je priznalo status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju trajnostne mobilnosti. S tem priznanjem pa se naše delovanje ne omejuje zgolj na trajnostno mobilnost. IPoP namreč deluje v javnem interesu tudi na področju varstva okolja in urejanje prostora in tako uresničuje širšo zavezo, prispevati k ustvarjanju trajnostnih, odpornih in zdravih skupnosti v Sloveniji.
Zelo smo bili ponosni, da je Svet ministrov Sveta Evrope na svojem februarskem zasedanju kot zgleden dosežek potrdil slovenski projekt Varstvo in razvoj slovenske krajine: izhodišča za oblikovanje krajinske politike za nagrado Sveta Evrope za krajino 2023-2024, v katerega je bil IPoP vključen skupaj z DKAS – Društvo Krajinskih Arhitektov Slovenije in CIPRA Slovenija.
Grafična podoba prenovljene spletne strani
Za izlet kolektiva IPoP smo lani obiskali prestolnici kulture, Novo Gorico in Gorico. S podporo Mestne občine Nova Gorica in lokalnih poznavalcev smo raziskali modro-zelene rešitve, skupno zgodovino ob meji in prenovljene javne prostore.
Kolektiv so s svojimi znanji in izkušnjami s področij krajinske arhitekture, vključevanja javnosti, urbanizma in geografije okrepili novi sodelavci: Gaja Trbižan, Zala Koleša, Rachela Škrinjar in Matic Primc, pri komunikacijskih nalogah pa nas je nekaj mesecev podpirala tudi Mirna Berberović Klander.
Kaj prinaša 2026?
Z novim letom je vlogo direktorja IPoP prevzel Urban Jeriha, dolgoletni sodelavec organizacije in dosedanji pomočnik direktorja. Njegovo strokovno delo se osredotoča na upravljanje mobilnosti, parkirne in stanovanjske politike ter razvoj organizacije. Marko Peterlin po skoraj dveh desetletjih predanega vodenja ostaja na IPoP kot vodja projektov in zagovornik javnega potniškega prometa.
Naša znanja in izkušnje s celostnim prometnim načrtovanjem bomo prenesli tudi na državni nivo: sodelujemo v konzorciju za pripravo nove Državne celostne prometne strategije (DCPS), kjer bo naša vloga vključevanje deležnikov za oblikovanje skupnih ciljev prometnega sistema v Sloveniji.
V okviru Evropske pobude za mesta (EUI) bomo sodelovali v projektu EffiComfort. Naša vloga bo osredotočena na participativni del projekta – povezovanje uporabnikov, upravljavcev in strokovnjakov ter sooblikovanje ukrepov za model »ugodje kot storitev«, ob hkratni podpori za testiranje rešitev in zbiranju povratnih informacij uporabnikov.
Skupaj s petimi partnerji začenjamo z izvajanjem projekta Izgradnja odpornih skupnosti v času podnebnih sprememb, ki je podprt s strani Ministrstva za javno upravo in bo tekel dve leti. Glavni namen projekta je povezovanje nevladnih organizacij za učinkovitejše naslavljanje družbenih posledic podnebnih sprememb, s poudarkom na pravičnem in vključujočem prilagajanju.
Še naprej bomo podpirali šole in občine pri spodbujanju aktivne hoje v šolo, posodobili bomo platformo Kako hodimo v šolo?, jeseni organizirali regionalno usposabljanje na temo načrtovanje hoji prijaznega okolja za občine in prostorske načrtovalce.
Marca začenjamo večletni mednarodni projekt BIZ Mobility, v okviru katerega bomo raziskovali, kako industrijske cone vplivajo na nastajanje prometa in kakšno vlogo ima pri tem njihovo upravljanje. Poseben poudarek bomo namenili povezovanju industrijskih con z lokalnim in regionalnim okoljem ter razvoju konceptov dnevne mobilnosti do teh območij.
Veseli nas, da bo na konferenci Urban Future 2026, ki bo med 24. in 27. marcem 2026 potekala v Ljubljani, med govorci tudi naš sodelavec Aidan Cerar. Predstavil bo mehanizem za podporo prebivalcem pri urejanju bivalnega okolja Zunaj, ki smo ga za Mestno občino Ljubljana razvili skupaj z urbanističnim studiem Prostorož.
V kratkem bo odprt tudi nov razpis za občine, ki želijo v letu 2026 uvajati ukrepe trajnostne mobilnosti in potrebujejo pomoč pri komuniciranju. Izbrano občino bomo podprli pri jasnem, razumljivem in učinkovitem komuniciranju sprememb v prometnem prostoru in spodbujanju trajnostnih potovalnih navad. Aktivnost bo izvedena preko projekta LIFE IP CARE4CLIMATE.
V letu 2026 z dvomesečnim izzivom začnemo 4. maja – zaženite se z nami na polnizagona.si.
Spremljajte nas še naprej!
Foto: Arhiv IPoP
