Rekordna izvedba pobude Polni zagona, kolesarimo v službo dobiva vse izrazitejše nacionalne razsežnosti
Pobuda Polni zagona, kolesarimo v službo je letos še močneje povezala posameznike, ekipe, delodajalce in občine ter pokazala, da lahko kolesarjenje v službo iz osebne odločitve preraste v skupnostno gibanje.
Foto: Tit Košir
Peta izvedba nacionalne pobude Polni zagona, kolesarimo v službo se zaključuje z najboljšim rezultatom doslej. V izzivu je sodelovalo 2.673 aktivnih kolesarjev, povezanih v 221 ekip, ter 167 delodajalcev. Skupaj so prevozili 406.788 kilometrov in pokazali, da lahko ena poskusna vožnja s kolesom na delo postane navada, navdušen posameznik poveže sodelavce, delodajalci pa postanejo pomembni zavezniki pri spreminjanju vsakodnevnih potovalnih navad.
Leto 2026 je postalo najuspešnejše leto pobude doslej. V primerjavi z letom 2025 je sodelovalo 882 kolesarjev več, kar pomeni 49-odstotno rast. Presežen je bil tudi dosedanji rekord iz leta 2024, ko je sodelovalo 2.006 kolesarjev. Letošnji rezultat je višji za 667 udeležencev oziroma za tretjino.
Močno je zraslo tudi ekipno sodelovanje. Letos se je v izziv vključilo 221 ekip, 64 več kot lani, kar predstavlja skoraj 41-odstotno rast. Še izrazitejši je bil odziv delodajalcev. Registriranih jih je bilo 167, kar je 98 več kot lani. Njihovo število se je tako povečalo za skoraj 142 odstotkov oziroma na več kot 2,4-kratnik lanskega rezultata.
Rezultati kažejo, da pobuda prerašča okvir časovno omejenega kolesarskega izziva. Ljudje so jo vzeli za svojo, vanjo vključujejo sodelavce, delodajalce in lokalne skupnosti ter z organizatorji spontano delijo svoje izkušnje. Pobuda tako dobiva vse izrazitejše nacionalne razsežnosti in povezuje posameznike, ekipe, podjetja, javne ustanove ter občine v vseh slovenskih regijah.
Nova platforma krepi občutek skupnosti
Letošnja izvedba je pokazala, da pobuda ni več samo naš projekt, ampak postaja skupna zgodba udeležencev, ekip, podjetij in občin,« izpostavlja Nela Halilović iz IPoP – Inštituta za politike prostora. »Ljudje so jo vzeli za svojo. Sami povezujejo sodelavce, snemajo vsebine, pripravljajo interne izzive in z nami delijo zgodbe, ki navdihujejo tudi druge. Prav te osebne izkušnje imajo pogosto večji učinek kot splošni argumenti o zdravju, okolju ali prihranku. Ko nekdo pove, da je zaradi ekipe prvič začel kolesariti na delo in da mu to zdaj izboljša začetek dneva, postane sprememba veliko bolj predstavljiva in dosegljiva.«
K temu je pomembno prispevala tudi prenovljena spletna platforma polnizagona.si. Lestvice posameznikov, ekip, delodajalcev in občin so pobudo naredile bolj vidno, udeležencem pa omogočile, da spremljajo tako svoj napredek kot skupni uspeh. Občutek, da človek zjutraj ne kolesari sam, ampak skupaj z več tisoč ljudmi po vsej Sloveniji, se je izkazal za izjemen motivacijski element. Z zbiranjem značk in spremljanjem lestvic je vsakodnevna pot v službo dobila zabavno, skupnostno razsežnost.
Izjemen kolesarski skok Novega mesta in Maribora
Med kraji, kjer je pobuda letos dobila posebno močan zagon, najbolj izstopata Novo mesto in Maribor, ki sta zabeležila skokovito rast števila kolesarjev in se zavihtela na sam vrh med slovenskimi občinami.
Novo mesto se je z izjemnim rezultatom uvrstilo na skupno drugo mesto – tako po številu sodelujočih kot po njihovem deležu glede na število prebivalcev. Velike zasluge za to ima Regijski center mobilnosti Jugovzhodna Slovenija, ki je pobudo intenzivno predstavljal na terenu, aktivno vključeval lokalne delodajalce ter z njimi pripravil privlačne videovsebine o kolesarskih navadah zaposlenih.
Približno podvojitev števila kolesarjev pa je zabeležil Maribor, ki se je s tem uvrstil na visoko tretje mesto med vsemi slovenskimi občinami. Štajerska prestolnica je bila letos pomembno izhodišče pobude in prostor povezovanja civilne družbe, mesta in države, kar potrjuje velik potencial mesta za razvoj vsakodnevnega kolesarjenja.
Uspešne tako velike kot majhne občine
Po lanskem drugem mestu za Rušami je prvo mesto po deležu sodelujočih prebivalcev letos ponovno osvojila Ljubljana. Sledi ji Novo mesto, na tretje mesto pa se je z lanskega šestega povzpel Log – Dragomer.
Da kolesarjenje na delo nikakor ni omejeno le na največja urbana središča, dokazujejo odlični rezultati manjših občin, kot so Trzin, Žiri, Ruše in Komenda. Ključ do uspeha so pogosto prav dejavni lokalni delodajalci – odličen primer sta podjetje M Sora v Žireh in več sodelujočih podjetij v Rušah.
Nacionalni doseg pobude pa najlepše ponazarja podatek, da letos prvič nobena slovenska regija ni ostala brez sodelujočih. Koroška, Goriška, Savinjska, Obalno-kraška, Posavska, Pomurska in Primorsko-notranjska regija so svoj delež kolesarjev več kot podvojile.
Delodajalci kot pomembni zavezniki
Med delodajalci je po številu sodelujočih kolesarjev prvo mesto osvojila Krka, sledijo pa Novartis, Policija ter Ministrstvo za finance s Finančno upravo. Med najaktivnejšimi so bili tudi Institut Jožef Stefan, Petrol in Hella Saturnus Slovenija. Petrol se je po številu prekolesarjenih dni uvrstil na šesto mesto, kar kaže, da se v pobudo uspešno vključujejo tudi veliki zaposlovalci z ekipami na različnih koncih Slovenije.
Lestvice so jasno pokazale, kako velik vpliv imajo podjetja na potovalne navade zaposlenih. Z ureditvijo kolesarnic, garderob, z internim spodbujanjem in ekipnimi izzivi lahko prihod na delo s kolesom iz izjeme postopoma postane vsakdanja praksa. Navdušen posameznik namreč hitro okuži svojo ekipo, zagnana ekipa pa lahko premakne celotno organizacijo.
Zgodbe, ki prihajajo same
Čeprav je bilo letos na družbenih omrežjih veliko uradnih vsebin, so tisto pravo energijo prinesle zgodbe, ki so zaokrožile povsem spontano. Kolektivi so sami objavljali utrinke, delili fotografije in ponosno kazali svoje prekolesarjene kilometre.
Nekateri udeleženci so opisovali navdušenje nad tem, kako zelo jim jutranje poganjanje pedal izboljša začetek dneva, drugi pa so se pošalili na račun nepredvidljivih trenutkov – na primer ob svoji prvi izkušnji z močno burjo na kolesu. Prav takšne osebne, življenjske izkušnje ustvarjajo občutek povezanosti in kažejo, da kolesarjenje ni nobena abstraktna okoljska tema, ampak konkretna, zabavna in dosegljiva izkušnja, dostopna vsakomur.
Pobuda Polni zagona kolesarimo v službo je nastala v sklopu projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, v sodelovanju z IPoP – Inštitutom za politike prostora, Ministrstvom za infrastrukturo in energetiko ter Urbanističnim inštitutom Slovenije.
Avtor: Tit Košir
