Prenova Slomškovega trga v Mariboru
Zakaj se občani razburjajo?
Levo prikaz ureditve po sedanjem načrtu, desno prikaz možne alternativne ureditve z več zelenih površin in višjo kakovostjo javnega prostora. Vizualizaciji sta bili ustvarjeni s pomočjo umetne inteligence.
V Mariboru je v ponedeljek na pobudo Liste kolesarjev in pešcev potekala javna razprava o napovedani prenovi Slomškovega trga. Napoved prenove v medijih je sprožila buren odziv javnosti. Ljudi je zmotilo pomanjkanje informacij o procesu izvajanja projekta in tudi možnosti vključevanja v proces načrtovanja. Nezaupanje prebivalcev je še okrepila občina, ki zatrjuje, da ima pripravljeno obsežnejšo dokumentacijo, s katero pa javnosti ni seznanila. Razprava je tudi pokazala, da prebivalce bolj kot ukinjanje parkirišč skrbijo načrtovana odstranitev dreves in zmanjšanje obsega zelenih površin ter vpliv nove ureditve na kakovost prostora in mikroklimo. Razprava je s tem opozorila na to, kako z novimi razmerami v okolju in podnebnimi spremembami ter ukrepi, ki so v urejanju in rabi prostora nujno potrebni za njihovo blaženje in prilagajanje, rastejo potrebe po strokovno odprtem in vključujočem načrtovanju.
V ponedeljek, 16. 3. 2026, je v Mariboru potekala javna razprava o napovedani prenovi Slomškovega trga. Čeprav Mestna občina Maribor javnosti še ni v celoti razkrila, kakšni so načrti za prenovo Slomškovega trga, si je javnost ustvarila predstavo o novih ureditvah na podlagi v medijih objavljenih vizualizacij, in gradiva za sejo mestnega sveta (dokumenta identifikacije investicijskega projekta – DIIP) ter se burno odzvala. Občina pa je gradivo za obravnavo na seji občinskega sveta začasno umaknila.
Po medijskih objavah o namerah občine se je v mestu in na družbenih omrežjih razvnela burna javna razprava o predvideni prenovi. Lista kolesarjev in pešcev je zato organizirala dogodek, na katerem je želela soočiti različna mnenja o prenovi in ponuditi prostor javnosti, da izrazi svoja stališča.
Mestna občina Maribor je na dogodku razkrila, da je že pripravljena še veliko bolj podrobna dokumentacija, kot jo je javnost lahko videla, da pa je še niso uspeli javno predstaviti. Predstavniki občine so ob tem izrazili presenečenje nad kritičnimi odzivi javnosti. O dogodku so poročali Večer, RTV Slovenija in Lokalec.si.
Zakaj se občani razburjajo?
Ljudi urejanje mestnega trga upravičeno zanima, pravico in potrebo imajo vedeti, kako bo urejen in sodelovati pri tem kako bo deloval javni prostor mesta.
Prostor je zlasti v mestih zelo omejena dobrina. Za dobro sobivanje je zato nujno usklajevanje različnih interesov in funkcij. Načrtovanje sprememb v prostoru, kot je na primer prenova ulic in trgov, zato nikakor ne more biti samo stvar odločitve vladajoče lokalne strukture, temveč zahteva temeljito posvetovanje z deležniki in javnostjo. Vključevanje različnih strok, deležnikov in splošne javnosti v sprejemanje odločitev zato ne bi smelo biti nič kontroverznega, temveč zlati standard urejanja prostora.
Ustrezno vključevanje javnosti – pravočasno, z jasnimi nameni in izhodišči, ne, ko so na mizi že vizualne predstavitve projekta – poveča legitimnost in kakovost projektov ter sprejemanje novih rešitev med občani. To je še toliko bolj pomembno, kadar prenova pomeni spremembo prometne ureditve, saj gre za poseg v prometne navade in vsakdanje življenje ljudi.
Treba je razumeti, da so takšni ukrepi, četudi smo strokovnjaki popolnoma prepričani o njihovih pozitivnih učinkih, lahko za ljudi tudi neugodni. Vplivajo na potek njihovega vsakdana in povsem mogoče je, da bo prvi odziv ljudi na nove rešitve negativen in odklonilen. Zato jih je treba uvajati z dovolj razumljive razlage in pojasnil o razlogih za spremembe ter o njih začeti pravočasno obveščati.
Še bolje je, če je proces seznanjanja hkrati priložnost za vključevanje javnosti v zgodnje faze načrtovanja sprememb. Tako lahko pravočasno vključimo v načrtovane rešitve tudi dodatno pridobljene informacije, ki jih lahko prispevajo različne javnosti, in upoštevamo tudi morebitne pomisleke.
Učinki dobrega vključevanja javnosti so obojestranski – skupnost je slišana, mestna uprava in projektanti pa so bolje opremljeni za sprejemanje odločitev in pripravo rešitev ter bolje informirana o stanju na terenu.
Ljudi ne moti ukinjanje parkirnih mest, skrbi jih odstranjevanje dreves
Spremembe, ki so v ureditvah javnega prostora v Mariboru že bile izvedene in se še napovedujejo (kot sta prenova Trga generala Maistra in Slomškovega trga), so nujne, če želi občina zagotoviti podnebno odpornost prostora in urediti bivalno okolje skladno s potrebami prebivalcev in razmerami v okolju. V javnem prostoru mora občina zagotoviti več in bolj biotsko raznovrstnih zelenih površin, boljšo osenčenost, zadrževanje in ponikanje padavin ter čim bolj ugodne pogoje za hojo, druženje in kolesarjenje. Mestna občina Maribor je na teh področjih naredila že veliko in ukrepi so bili, kljub začetnemu nasprotovanju, dobro sprejeti. Tako že nekaj let uživamo na prenovljenem Glavnem trgu in promenadi Lent, kjer pa si prebivalci prav tako želijo še več zelenja.
V tem duhu sta tudi nižanje hitrosti vožnje in umikanje avtomobilov iz mestnih središč pomemben prispevek k ustvarjanju prostora za hojo, kolesarjenje, igro in druge rabe prostora ter predvsem tudi za izboljšanje stanja okolja, za manj hrupa in onesnaženja zraka, za blaženje vročine in zadrževanje padavinske vode ter za večjo varnost, kar vse pozitivno vpliva na zdravje in dobro počutje ljudi in udobje rabe in nenazadnje na vrednost prostora.
Občane in druge uporabnike mestnega središča seveda skrbi ukinjanje parkirnih mest, ki se napoveduje ob prenovi. Vendar pa izkušnje in raziskave kažejo, da je tudi to nujno, če želimo doseči spremembe v potovalnih navadah in to, da manj ljudi za svoje vsakdanje poti izbere avtomobil. Včasih res ne moremo na pot drugače kot z avtomobilom. Vendar pa v Sloveniji izberemo avtomobil tudi za kar polovico vseh kratkih vsakdanjih poti, dolgih manj kot dva kilometra1. Dva kilometra pa je razdalja, ki jo je brez težav mogoče prehoditi ali prekolesariti.
Dobra podlaga za spremembe so celovite strateške rešitve in v primeru parkiranja je to parkirna politika. Cilj dobre parkirne politike je namreč optimalna dostopnost za vse, po načelu »parkirno mesto tistemu, ki ga potrebuje«. Parkirna politika izhaja iz analiz, ki zelo jasno pokažejo, ali je parkirnih mest dovolj ali premalo in kje jih je smiselno urediti na kakšen način.
Parkirna politika s takšno analizo lahko pomaga tudi pri sprejemanju odločitev o tem, koliko parkirnih mest je smiselno vzpostaviti drugje (na primer na P+R parkiriščih ali v garažnih hišah) glede na število ukinjenih parkirnih mest na ulici.
Pri tem je smiselno poudariti, da mora za omogočanje učinkovite mobilnosti na daljše razdalje hojo in kolesarjenje dopolnjevati tudi učinkovit javni potniški promet.
Odpornost javnega mestnega prostora ustvarjamo z večjo biotsko pestrostjo in omejitvijo tlakovanja
Pri urejanju mest danes ne moremo več mimo podnebnih sprememb. Vemo, da se Slovenija segreva hitreje od svetovnega povprečja in hitreje od večine Evropskih mest, gospodarska škoda zaradi poplav je Sloveniji najvišja na prebivalca in enoto prostora v Evropi. Mesta pa so zaradi prevlade grajenih in tlakovanih površin, goste pozidave in prometa še posebno izpostavljena vročinskim valovom ter deževnim in drugim ekstremnim vremenskih dogodkom, ki povzročajo vročinske otoke in urbane poplave ter ogrožajo življenja ljudi. Z vidika človeka se tako podnebne spremembe najintenzivneje odražajo prav v mestih, kjer živi več kot polovica prebivalstva Slovenije.
V zadnjih letih vse bolj tudi izkustveno opažamo vpliv spreminjajočega podnebja na življenje v mestih. Vsako leto tako tudi v Sloveniji beležimo odvečne smrti zaradi posledic vročinskih valov. Onesnažen zrak pa terja pri nas več življenj kot avtomobilske nesreče. Zato sta blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje neizbežno potrebna in mesta moramo začeti urejati drugače, kot smo bili vajeni doslej.
Med rešitvami, ki hkrati prispevajo k blaženju vzrokov in posledic podnebnih sprememb, so daleč najbolj pomembni ukrepi, ki prispevajo k ohranjanju narave, krepitvi biotske raznovrstnost in ekološke vrednosti prostora, na naravi temelječe rešitve in modro zelena infrastruktura. Zdrave zelene površine, drevesa in naravni ekosistemi zagotavljajo ponor ogljika in blažijo ekstremno vočino in padavine, narava je človekov največji zaveznik pri prilagajanju na podnebne spremembe. Bolj zdrave ekosisteme kot vzpostavljamo, bolj smo lahko pomirjeni, da bomo zdravi, varni in se bomo dobro počutili.
Prvi korak je ohranjanje že obstoječih naravnih prvin v mestu, torej dreves, zelenih površin, ker imajo odrasla, stara drevesa veliko večje učinke in vpliv na mikroklimo kot mlada drevesa. Poleg tega napredne smernice umeščanja naravnih prvin v javne prostore narekujejo ne samo sajenje posameznih dreves, ampak drevesnih sestavov, skupin dreves s podrastjo. V primeru Maribora je smiselno slediti obstoječi praksi ravnanja in skrbi za zdravje dreves, ki je zelo dobra in gotovo primer dobre prakse v nacionalnem merilu.
Poleg dreves, zelenih in ozelenjenih površin je pomembno tudi zagotavljanje površin, ki omogočajo evapotranspiracijo, maksimalno omejiti tlakovanje ali celo raztlakovati površine, kjer tlak ni nujno potreben ali nepropustni tlak zamenjati z vodopropustnim. To omogoča izmenjavo zraka in vode med tlemi in površjem, vpliva na zmožnost ponikanja vode ob nalivih, istočasno pa hladi in vlaži zrak. Zato postajajo v mestu pomembna tudi tla in ekološka vrednost in nepozidanost prostora. Torej, pomembno je, da pod neko zelenico ni garažne hiše ali kleti, ker se s tem ekološka vrednost bistveno poveča in so sistemski učinki na okolje in ljudi bistveno večji.
Zakaj občane skrbi prenova Slomškovega trga?
Čeprav bi pričakovali, da bo publika na ponedeljkovem dogodku najbolj razburjena zaradi ukinjanja parkirišč, temu ni bilo tako. Poleg kritike glede obveščanja in vključevanja v načrtovani projekt je glavna skrb občanov dejansko usmerjena v počutje na prenovljenem trgu.
Ali bo ohranil trenutni značaj? Je res načrtovana odstranitev 28 dreves, kot je razbrati iz gradiva mestnega sveta? Se bo zmanjšal obseg zelenih površin in se bo več površin tlakovalo? Kakšna bo mikroklima? Bo bolj vroče?
Arhitekti v publiki so izražali zaskrbljenost nad menjavo dreves. Skrbela jih je izguba funkcije dreves, če bi obstoječa odrasla po nepotrebnem posekali, četudi bi jih nadomestili z novimi. Znano je namreč, da novo posajena drevesa rastejo pod težjimi pogoji in potrebujejo zelo dolgo, da dosežejo zrelo starost, če sploh jo.
Podobno kot pred 30 leti, ko je bila nagrajena natečajna rešitev umaknjena (v njej je bila namreč predvidena odstranitev večine dreves na trgu) zaradi upora javnosti, je tudi tokrat zaznati, da se javnost zavzema za drevesa ter izraža zelo progresivne poglede in postavlja zelo stvarna vprašanja.
Pri urejanju trgov in javnega prostora v naših mestih bo v prihodnje stroka v luči prilagajanja na podnebne spremembe, ki so neizogibno dejstvo, vendarle morala upoštevati tudi mnenje javnosti in krajinske arhitekte, biologe, hidrologe, klimatologe, epidemiologe in druge strokovnjake, ki povsod po svetu že pomagajo oblikovati napredne rešitve in urejati javne prostore, v katerih bomo lahko ne samo preživeli, ampak kakovostno preživljali čas v naslednjih desetletjih.
1 IPoP, 2022. Avtomobil tudi za poti, ki bi jih lahko prehodili. Dostopno na: https://www.ipop.si/2020/12/04/avtomobil-tudi-za-poti-ki-bi-jih-lahko-prehodili/
