Oslabitev Sklada za razvoj nevladnih organizacij bi prizadela ranljive skupine

Zakon o javnem skladu za napredno zdravljenje redkih bolezni (ZJSNZRB), ki ga je Vlada RS prejšnji teden poslala v parlamentarno obravnavo po nujnem postopku, omogoča sistemsko ureditev dostopa do naprednega zdravljenja za otroke z redkimi boleznimi. Na IPoP v celoti podpiramo namen zakona, a opozarjamo, da predlog zakona vključuje tudi tveganje za ukinitev programov, ki naslavljajo mnoge druge ranljive skupine. 

Sklad za razvoj nevladnih organizacij je pomemben sistemski vir za razvoj nevladnega sektorja v Sloveniji, iz katerega se financirajo podporna okolja, regionalna stičišča, profesionalizacija organizacij in prostovoljstva ter sodelovanje pri projektih na evropskih razpisih. Sklad nevladnim organizacijam omogoča razvoj novih rešitev, zaposlovanje strokovnih kadrov ter zagotavljanje storitev in podpore starejšim, osebam z invalidnostmi, mladim, družinam v stiski, žrtvam nasilja, bolnikom in drugim ranljivim skupinam — gre za programe, ki jih javni sistemi in trg ne zagotavljajo v zadostnem obsegu ali pa jih lokalne skupnosti težko same financirajo. 

Prav na tveganja ob zmanjšanju obsega tega sklada v sporočilu za javnost opozarja Varuhinja človekovih pravic. Čeprav poudarja, da zakonodajalec lahko legitimno določi novo javnofinančno prioriteto, opozarja, da bi krčenje sklada pomenilo manj podpore za ranljive skupine, manj razpoložljivih storitev v lokalnih skupnostih ter manjši razvoj inovativnih rešitev za družbene izzive. 

Naše delo 

Na IPoP skupaj s partnerji IŠSP, CAAP, PMM, društvom Terra Vera in DOPD trenutno s pomočjo Sklada za nevladne organizacije izvajamo projekt »Izgradnja odpornih skupnosti v času podnebnih sprememb«, s katerim želimo povečati odpornost skupnosti, predvsem njihovih ranljivih članov, na posledice podnebnih sprememb. Projekt lokalnim skupnostim pomaga pri pripravi na vročinske valove, suše in druge podnebne izzive ter krepi njihovo sposobnost, da bolje poskrbijo za starejše, bolne in druge ranljive prebivalce.

Kaj spreminjanje financiranja lahko pomeni za nevladne organizacije? 

Poseg v Sklad za razvoj nevladnih organizacij ne pomeni prihranka, temveč celo posredno finančno škodo za slovenski proračun. Sredstva sklada namreč služijo tudi kot sofinancerski delež, brez katerega si mnoge slovenske organizacije ne bi mogle privoščiti sodelovanja pri evropskih projektih. Kot navaja CNVOS, vsak vloženi domači evro deluje kot finančni vzvod, ki iz Bruslja v Slovenijo pripelje 5-kratnik nepovratnih evropskih sredstev, znanja in dobrih praks za reševanje družbenih izzivov, skozi plačane davke in prispevke pa tudi znatne prilive v državni proračun. Zmanjšanje te podpore zato ne pomeni le manj sredstev za nevladne organizacije, temveč posredno tudi izgubo milijonov evrov iz EU skladov ter manj koristi za lokalne skupnosti in njihove prebivalce. 

Predlog zakona pa prinaša tudi tveganje, da država ne bo mogla izpolniti sprejetih pogodbenih obveznosti. Če bi do tega res prišlo, bi organizacije, ki so v dobri veri zaposlile ljudi in začele izvajati programe, ostale brez pogodbeno zagotovljenih sredstev. S tem bi bila ogrožena pravna varnost in zaupanje v delovanje države.

Razprava o zakonu ne bi smela biti predstavljena kot izbira med dvema nujnima nalogama države, saj bi morala zrela družba zagotoviti obe. Država mora za novi sklad zagotoviti ustrezne proračunske vire, ne da bi pri tem posegla v že prevzete obveznosti in mehanizme, ki omogočajo pridobivanje evropskih sredstev. 

Verjamemo, da bodo poslanci in poslanke pri obravnavi predloga ZJSNZRB prisluhnili opozorilom Varuhinje človekovih pravic in drugih ter poiskali odgovorno rešitev.