Mesta >> mestom: Kulturni in skupnostni center v tramvajskem depoju
Preobrazba degradiranega industrijskega območja in skupnostno upravljanje
Stari tramvaj pred depojem. Foto: Dominik Jakielaszek
Mnoga mesta imajo industrijske prostore, ki so izgubili svojo prvotno funkcijo. Pogosto so zapuščeni, onesnaženi in vizualno moteči, kar negativno vpliva na kakovost urbanega okolja. Vendar pa takšna območja niso izgubljena, saj jih je mogoče preoblikovati v stanovanjske, poslovne ali kulturne prostore. Prenova teh območij odpira možnosti za spremembo rabe, izboljšuje kakovost bivanja prebivalcev ter zmanjšuje pritisk na nepozidana zemljišča. Ključni izzivi pri takšnih prenovah ostajajo sanacija okolja, usklajevanje interesov ter ohranjanje industrijske dediščine.
Primer dobre prakse prenove se nahaja v Vroclavu na Poljskem in sicer gre za preobrazbo starejšega depoja tramvajev v kulturno in umetniško središče. Depo je bil zgrajen med letoma 1912 in 1913, vendar je sčasoma izgubil svojo funkcijo ter postal zapuščen in degradiran. Leta 2017 je mesto Vroclav območje depoja pričelo prenavljati in ga v sodelovanju z nevladno organizacijo Tratwa preoblikovalo v Center za mlado kulturo in lokalne iniciative Czasoprzestrzeń (slov. prostor-čas).
Območje ostaja v lasti mesta, vse od leta 2017 pa ga upravlja društvo Tratwa. Gre za enega redkih primerov na Poljskem, da tako veliko območje v občinski lasti upravlja nevladna organizacija. Program, ki ga izvaja Društvo Tratwa, delno financira mesto Vroclav in se potrjuje na vsaki dve leti.
Kulturni center, ki mu postindustrijski videz daje poseben čar, obsega dve veliki dvorani, vsaka v velikosti več kot 1800 kvadratnih metrov. Posebej zanimiv je Klub Łącznik, ki nudi 267 kvadratnih metrov površine za organizacijo dogodkov, razstav, koncertov in predstav. Poleg zaprtih prostorov center obsega tudi več kot dva hektarja velike zunanje površine, kjer gostijo kopico aktivnosti, med drugim tukaj deluje skupnostni vrt.
Obsežnost območja zahteva tesno sodelovanje s prostovoljci, lokalno skupnostjo in drugimi lokalnimi akterji, hkrati pa je to tudi eno od poslanstev centra. Prostori so tako lokalni skupnosti na voljo za brezplačno uporabo. V skrb za območje veliko vključujejo študente, saj je v bližini študentsko naselje. Prav tako plodno sodelujejo z univerzami, predvsem s področja arhitekture in oblikovanja, ki v prostorih centra izvajajo vaje, prirejajo razstave in ustvarjajo umetniška dela.
PRIPOROČILA ZA PRENOS
Vizija in sodelovanje z lokalno skupnostjo so ključni za prenovo degradiranih območij. Zapuščena industrijska območja se s primerno stopnjo sodelovanja in zaupanja lahko prelevijo v skupnostne centre, ki postanejo kulturno in umetniško jedro mesta.
V času kriz, pandemije covida in na začetku vojne v Ukrajini, so delovali kot humanitarni center in še vedno izvajajo tudi humanitarne dejavnosti.
Kulturni in skupnostni center Czasoprzestrzeń vsako leto privabi okoli 68.000 obiskovalcev ter deluje kot platforma za lokalne umetnike in organizacije z bogatim programom. V njem se vsako leto odvije kar 50 koncertov in festivalov, 20 sejmov cvetja in lokalnih izdelkov ter 30 razstav in filmskih projekcij.
Projekt oživlja staro industrijsko območje na trajnosten način, spodbuja lokalni razvoj z novimi delovnimi mesti, hkrati pa krepi družbeno povezanost, kulturno izmenjavo in izobraževanje. Czasoprzestrzeń dokazuje, da je mogoče degradirana industrijska območja v občinski lasti oživiti in jih spremeniti v območja, ki živijo za in s skupnostjo.
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse trajnostnega urbanega razvoja. V katalogu Mesta mestom #5 smo zbrali 18 praks evropskih mest iz najnovejšega nabora URBACT dobrih praks.
