[Sporočilo za javnost] Ustvarjanje hoji prijaznega okolja – od šole do zdrave skupnosti
Konferenca »Hoji prijazno okolje – od šole do zdrave skupnosti« je povezala ključne deležnike in predstavila desetletne dosežke programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki spodbuja hojo kot zdravo, trajnostno mobilnost.
Foto: Jana Okoren / IPoP
V Ljubljani je v sredo, 15. oktobra 2025, potekala konferenca Hoji prijazno okolje – od šole do zdrave skupnosti. Na njej so bili predstavljeni rezultati programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, s katerim IPoP – Inštitut za politike prostora in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, že deset let spodbujata aktivno hojo v šolo in promovirata hojo kot prometno prakso s podporo Ministrstva za zdravje v okviru nacionalnega programa Dober tek Slovenija. Program konference je povezal predstavnike šol, občin, ministrstev, javnega zdravstva in prostorskega ter prometnega načrtovanja v skupnem prizadevanju za ustvarjanje hoji in zdravju prijaznega okolja. Dogodek je izpostavil pomen hoje kot zdrave, trajnostne, pravične in strateško smotrne oblike mobilnosti ter predstavil dosežke programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, kot so Pešbus, Bicivlak, postaje Poljubi in odpelji ter novi priročnik Načrtujmo skupaj zdrava mesta!.
»Hoja je najbolj naravna, dostopna in trajnostna prometna praksa,« je opozorila Vesna Marinko, direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje. Tadej Žaucer, vodja Sektorja za prometno politiko na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, pa je poudaril, da »hoja ni le osebna izbira, temveč strateški element trajnostnega prometnega sistema, ki z minimalnimi finančnimi vložki ustvarja nesorazmerno velike koristi za celotno družbo«. Z video nagovorom je udeležence pozdravila tudi Bronwen Thornton, direktorica mednarodne fundacije Walk21, ki je opozorila na nujnost vztrajnosti, zavezništev in povezovanja lokalnih ter nacionalnih politik pri spodbujanju hoje kot ključne naložbe prihodnosti.
Vsebinski del konference je slikovito začel profesor dr. Zvezdan Pirtošek s slavnim Hipokratovim citatom o hoji kot najboljšem zdravilu in nadaljeval s predavanjem o povezavah med hojo in razvojem nevrološkega sistema in delovanjem možganov. Med drugim je izpostavil, da redna hoja dokazano učinkovito zmanjšuje tveganje za demenco, izboljšuje razpoloženje in spodbuja ustvarjalnost.
V okviru predstavitve programa Aktivno v šolo in zdravo mesto so bili posebej izpostavljeni rezultati vseslovenske raziskave Kako hodimo v šolo?, v kateri je nazadnje sodelovalo skoraj 12.000 otrok iz 43 osnovnih šol in 19 občin. Pokazala je, da si kar 72 % sodelujočih učencev želi v šolo hoditi aktivno, to je peš, s kolesom ali skirojem, medtem ko jih to dejansko že počne le 37 %. »Rezultati dajejo občinam trdno osnovo za ambiciozno izboljševanje pogojev za hojo in kolesarjenje otrok v šolo,« je dodala dr. Maja Simoneti, vodja programa in sodelavka IPoP.
V okviru izmenjave dobrih praks, ki je del rednih usposabljanj za organizacijo in izvajanje spremljane hoje v šolo, so o svoji večletnih izkušnjah izvajanja Pešbusa in Bicivlaka spregovorile Andrejka Fajmut iz OŠ Črna na Koroškem, Eneja Baloh, ravnateljica OŠ Oskarja Kovačiča Škofije, in Gaja Trbižan iz društva Paz!Park. Poleg drugih zanimivosti so vse poudarile, kako velik je pomen sodelovanja občine, staršev, različnih društev in drugih potencialnih spremljevalcev otrok na poti v šolo ter kako zelo pomembno je zavzetost, ki preveva delovanje lokalnih skupnosti v času Evropskega tedna mobilnosti, utrjevati in širiti na celotno šolsko leto.
V nadaljevanju je Špela Berlot Veselko iz CIPRE Slovenija v predavanju Hoja strateško smotrna odločitev tudi s primeri zanimivih tujih praks opozorila, da je vlaganje v hojo ena najpametnejših odločitev sodobnih mest in pri tem izpostavila, da je še posebej pomembna za lokalne skupnosti v manjših mestih, ki prevladujejo v slovenskem prostoru.
Urška Didovič iz IPoP pa je zbranim predstavila novi priročnik Načrtujmo skupaj zdrava mesta!. Ta povzema izkušnje programa z načrtovanjem hoji prijaznega okolja s pomočjo devetih občin in izbranih prostorskih načrtovalcev ter omogoča vsem slovenskim občinam in zainteresiranim načrtovalcem, da sledijo priporočilom za organizacijo in izvedbo analitičnega dela. Priročnik ponuja tudi usmeritve za oblikovanje predlogov rešitev za izboljšanje hodljivosti na izbranem območju, naselju ali šolskem okolišu in postaviti hojo in pešca v središče lokalne razvojne politike in operativnih rešitev. Bistvena značilnost tega neobičajnega načrtovalskega dela sta delovno povezovanje akterjev s področja urejanja prometa in prostora ter družbenih in drugih dejavnosti, ki so sprožilci lokalnega peš prometa, ter vključevanje širokega spektra akterjev, ki v predloge rešitev za izboljšanje hodljivosti lokalnega okolja vnašajo izkušnje in potrebe pešcev.
Dogodek je sklenila okrogla miza, ki je s sestavo gostov simbolično predstavljala ekosistem akterjev, ki na lokalni ravni ustvarjajo pogoje za hojo. Na njej so sodelovali Tatjana Marn (prostorska načrtovalka), Tjaša Knific (NIJZ), Simona Kostrevc (Občina Dobrova–Polhov Gradec), Klemen Milovanović (LUZ, d.d.), Eneja Baloh (OŠ Škofije) in Špela Berlot Veselko (CIPRA Slovenija). V kratkem pogovoru, ki ga je vodila Maja Simoneti, so se strinjali, da mora hoja postati enakovreden del prometnega sistema in temelj kakovostnega bivalnega okolja za vse generacije ter da so za izboljšanje pogojev za hojo pomembni zavzetost, vztrajanje in strokovno povezovanje.
Program Aktivno v šolo in zdravo mesto vodi IPoP – Inštitut za politike prostora. Pri izvajanju sodeluje CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp. Program sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in je del aktivnosti Nacionalnega programa Dober tek, Slovenija, za več gibanja in bolj zdravo prehrano.
