Več parkirišč ne pomeni manj težav (in kaj prinašajo nove smernice)
Več parkirišč prinaša več avtomobilov, ne manj težav. Nove slovenske smernice za parkirno politiko občinam ponujajo pot do čistejšega zraka, manj stresa in več prostora za ljudi.
Foto: Anja Slapničar
Dolga desetletja je v slovenskih mestih veljalo pravilo: več avtomobilov pomeni potrebo po več parkiriščih. A praksa je pokazala, da dodatna parkirišča ne rešijo težav – le ustvarijo nove: več prometa, več zastojev in manj prostora za ljudi. Prav zato so bile pripravljene nove slovenske smernice za parkirno politiko, ki občinam ponujajo orodje za bolj premišljeno upravljanje parkiranja. Njihov cilj ni le obvladovanje avtomobilov, temveč ustvarjanje mest, kjer je javni prostor namenjen kakovostnemu življenju in trajnostni mobilnosti.
Kaj so parkirne smernice?
Slovenske smernice za parkirno politiko predstavljajo nacionalni okvir, s katerim občine oblikujejo občinske načrte izvajanja parkirne politike (NIPP). Gre za standardizirano orodje, ki združuje tehnični priročnik in okvir za oblikovanje politik ter občinam nudi jasne korake pri upravljanju parkiranja. Namen smernic je zagotoviti, da parkirna politika ne temelji zgolj na odzivu na povpraševanje, temveč postane del celostne prometne in prostorske politike.
Zakaj so smernice pomembne?
Tradicionalni pristopi, ki povečujejo število parkirnih mest kot odgovor na povpraševanje, so se izkazali za neučinkovite: vplivajo na večjo zasedenost dragocenega javnega prostora, povečujejo odvisnost od avtomobila in nas oddaljujejo od ciljev trajnostne mobilnosti. Dobro upravljana parkirna politika pa lahko zmanjša prometne zastoje, izboljša kakovost zraka in izboljšuje javne prostore. To pomeni premik k mestom, ki so bolj prijazna ljudem, kjer parkiranje podpira dostopnost, pravičnost in kakovost življenja.
Pomen parkirnih smernic za Slovenijo
V slovenskih mestih je dolgo prevladovalo prepričanje, da je več parkirišč vedno boljše. To je spodbujalo avtomobilsko mobilnost ter oteževalo razvoj hoje, kolesarjenja in javnega prometa. Danes se občine soočajo z izzivi omejenega javnega prostora, okoljskimi pritiski in željo po kakovostnejšem bivalnem okolju. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je zato naročilo pripravo nacionalnih smernic, ki naj občinam pomagajo pri prehodu k trajnostni mobilnosti in boljši rabi prostora.
Vsebina in struktura smernic
Smernice vključujejo ulično parkiranje in načrtovanje parkirišč izven ulic.
- Ulično parkiranje: predlagajo analizo javnih površin, jasen postopek za oblikovanje politik in učinkovite načine nadzora.
- Izvenulično parkiranje: določajo parkirne normative, ki so del občinskih prostorskih načrtov (OPN). Ti predpisi določajo, koliko parkirnih mest je treba zgraditi pri novih projektih, kar vpliva na stroške gradnje in dolgoročno preoblikuje rabo prostora v mestu.
Priprava občinskega načrta izvajanja parkirne politike (NIPP) poteka v šestih korakih:
- zagon procesa in oblikovanje delovnih teles,
- analiza stanja in zbiranje podatkov,
- oblikovanje vizije in strateških ciljev,
- priprava akcijskega načrta z ukrepi,
- izdelava in sprejem načrta,
- podpora pri izvajanju – komunikacija, spremljanje in vključevanje javnosti.
Partnerstvo in razvojni proces
Smernice so nastajale od decembra 2022 do decembra 2023 v okviru operacije Mehki ukrepi za trajnostno mobilnost. Pri tem so sodelovali:
- RRA LUR – Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije,
- LUZ – Ljubljanski urbanistični zavod,
- IPoP – Inštitut za politike prostora.
Razvoj je potekal v sodelovanju z občinami in ciljnimi skupinami, pilotno pa so bile smernice preizkušene v občinah Medvode in Škofja Loka. Tako je bila zagotovljena uporabnost in strokovna utemeljenost smernic še pred njihovo širšo nacionalno uvedbo. Pozimi 2023 smo soorganizirali tri izobraževanja za pripravo NIPP.
Pravni okvir
Načrti izvajanja parkirne politike (NIPP) so v Zakonu o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN) opredeljeni kot podrejeni dokumenti občinskim celostnim prometnim načrtom (OCPS). Njihovo vsebino podrobneje določa Pravilnik o načrtih upravljanja mestne logistike, načrtih izvajanja parkirne politike in mobilnostnih načrtih, ki navaja minimalne zahteve za NIPP. Pravilnik določa tudi okvir za financiranje teh načrtov.
Mednarodna prepoznanost smernic
Pobuda je bila prepoznana kot primer dobre prakse, ki naslavlja socialne, okoljske in upravljavske vidike mestne mobilnosti. Leta 2025 so smernice prejele nagrado EPA Awards v kategoriji Najboljša ESG pobuda. To potrjuje, da slovenske izkušnje pri oblikovanju parkirne politike odmevajo tudi na evropski ravni in spodbujajo strokovni dialog.
Zaključek
Več parkirišč nikoli ne pomeni manj težav – pomeni le več avtomobilov. Nove smernice pa pomenijo nekaj drugega: čistejši zrak, manj stresa in več prostora za življenje.
Slovenske smernice za parkirno politiko so več kot priročnik – so povabilo k spremembi. Vsaka občina, ki jih uporabi, naredi korak k mestu, kjer je prostor namenjen ljudem, ne avtomobilom. To pomeni čistejši zrak, manj hrupa, več zelenih površin in bolj dostopna stanovanja. Predvsem pa pomeni mesta, kjer se lahko otroci varno igrajo, kjer se ljudje srečujejo na ulicah in kjer javni prostor postane srce skupnosti.
Čas je, da mesta odpremo ljudem, ne pločevini.
