Mestni gozd in park, kako ju varovati in razvijati
Foto: Maja Simoneti / IPoP
Junija je v Mestni občini Ljubljana potekala javna razprava o predlogu Načrta upravljanja za Krajinski parki Tivoli Rožnik Šišenski hrib (KP TRŠ). Izdelavo načrta je poleti 2024 sprožil kritičen odziv zagovornikov varstva narave na napoved koncerta v Tivoliju, ki mu je sledila sprememba občinskega odloka o ustanovitvi parka, konkretno določb s katerimi je občina izključila Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN) iz odločanja o izvajanju dogodkov v parku. Na predlog Načrta upravljanja se je civilna družba ponovno odzvala kritično, Mestna občina Ljubljana (MOL) pa dokument in proces priprave zagovarja. V prispevku pojasnjujemo, da je poreklo razhajanj povezano s pomanjkanjem javne razprave o varstvu in razvoju parka ter posledično pomanjkanjem dovolj širokega soglasja glede pomena parka za prebivalce in mesto ter načina njegovega urejanja.
Poleti 2024 je napoved koncerta v Tivoliju prvič odprla javno razpravo o sprejemljivosti množičnih dogodkov v mestnem parku in gozdu, ki skupaj sestavljata območje KP TRŠ. Nasprotniki so skupaj z ZRSVN opozarjali na nesprejemljivo velik vpliv dogodka na naravo in na doživetja ljudi, ki v park vsakodnevno zahajajo. Zagovorniki pa so vztrajali, da se tovrstni dogodki ves čas izvajajo in da se bo razmere lahko brez večje škode za naravo v parku brez težav saniralo. Bistveno dlje razprava ni privedla. Je pa dogajanje spodbudilo MOL, da je po hitrem postopku in brez soglasja ZRSVN spremenila Odlok o KP TRŠ in določila, da po novem o sprejemljivosti dogodkov na več prizoriščih v parku namesto ZRSVN soodloča občinski oddelek pristojen za ohranjanje narave. Kljub pozivom stroke in lokalne javnosti ter tudi pomislekom Ministrstva za naravne vire in prostor in lokalni referendumski pobudi, do širše javne razprave o nosilni sposobnosti parka, stanju narave, rabi parka in načinu upravljanja ni prišlo. Javna razprava, bi lahko pomembno prispevala k razjasnitvi različnih pogledov na ravnanje s parkom. Nenazadnje je na določene probleme pri upravljanju že opozarjala javna polemika okrog sekanja dreves eno leto prej in so jo že pred tem sprožale tudi druge posamezne ureditve v parku.
Dobra stran lanskega zapleta je, da je javno opozoril na pomanjkljivosti pri upravljanju parka in pospešil pripravo Načrta upravljanja za KP TRŠ. Kakšne pripombe je MOL prejela v času javne razprave še ni znano, je pa znan podatek, da je bilo zbranih 45 pisnih odzivov in 65 ustnih pripomb na dveh javnih obravnavah. Prvi odziv civilne družbe na predlog Načrta upravljanja je bil kritičen, do procesa izdelave in vsebine načrta. Ključna očitka sta, da je bil proces izdelave nedemokratičen in premalo odprt za sodelovanje javnosti ter da je vsebina škodljiva, ker omogoča pretirano komercializacijo parka. Občina očitke zavrača in poudarja, da je postopek priprave eden bolj transparentnih in da so očitki o pomanjkanju možnosti za sodelovanje javnosti neosnovani.
Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib tvorita mestni park in gozd. / Vir kartografske podlage: Urbinfo
Poglejmo bliže. Izdelovalci Načrta upravljanja so se posvetovali z javnostjo preko spletne ankete in dveh delavnic. Tako so dosegli 71 oziroma 68 posameznikov in predstavnikov različnih organizacij. To je malo glede na to, da je KP TRŠ najbolj obiskan javni park in območje zavarovane narave v državi, ki ga po zastaranih ocenah iz leta 2010 na dan obišče vsaj 5500 ljudi in je danes samo še bolj obiskano kot je bilo v preteklosti. Prav to dejstvo je verjetno tudi eden razlogov, da v Odloku o KP TRŠ piše, da se uresničevanje razvojnih ciljev dosega: »s sodelovanjem in vključevanjem prebivalcev MOL, lastnikov in upravljavcev zemljišč ter MOL pri upravljanju krajinskega parka«. Majhno število ljudi, ki so se aktivno odzvali na pripravo Načrta upravljanja, lahko pomeni marsikaj, gotovo pa dokazuje, da se proces vključevanja javnosti v upravljanje mestnega parka in gozda zares še ni začel in da se v lokalni skupnosti tudi še nista začela oblikovati skupna vizija in jezik varstva in razvoja parkovnega območja.
Pomanjkanje skupnih izhodišč in pogledov na urejanje, vzdrževanje in rabo parka v prihodnosti, je tudi eden od razlogov za razhajanja v ocenah sprejemljivosti Načrta upravljanja med občino in civilno družbo. Dolgoročno gledano to ni dobra osnova za upravljanje. Mestni park in gozd sta javni prostor in delujeta, se urejata in financirata, kot javna infrastruktura življenjskega pomena za ljudi in naravo v mestu. Prebivalce zato njuno varstvo in razvoj več kot upravičeno zanimata in to zanimanje je v duhu dobre prakse upravljanja vredno dodatno spodbujati in razvijati. Zato, da bi oblikovali skupno vizijo in jezik upravljanja, potrebujejo prebivalci, uporabniki parka, stroka, civilno družbene organizacije in iniciative priložnosti za javno razpravo, soočenja mnenj s strokovnimi službami in posameznimi nosilci javnih interesov ter pregledno sprejemanje odločitev o vsebinah in nalogah v načrtu upravljanja. Za začetek bi javna razprava morala omogočiti, da se skupnost odgovori glede pomena parka ter tega kdo in kako naj ga upravlja.
Predmet upravljanja
KP TRŠ tvorita mestni park in gozd. Slednji je kot prostor skupne rabe deloval celo preden so bili za javno rabo odprti in v park preurejeni zasebni vrtovi in posesti pod gozdnim robom na tivolski strani mesta. Oblasti so že v srednjem veku prepovedovale lastnikom svobodno gospodariti s tem gozdom. Ker je bil strateškega pomena za preživetje ljudi in kakovost bivanja v mestu, niso dovolili, da bi bil izsekan in bi cele generacije prikrajšali za njegove koristi. Pred uničenjem in gradnjo so prebivalci in različne mestne oblasti celotno območje današnjega KP TRŠ z mestnimi načrti varovali več sto let. Danes KP TRŠ deluje kot najbolj množično obiskan javni park v celotni državi, območje kulturne in naravne dediščine, gozd s posebnim namenom, območje varstva pitne vode in obvladovanja mestnih poplav in vročine, bivanja in delovanja javnih institucij in zasebnih podjetij ter premoženje različnih lastnikov. Govorimo o kompleksnem parkovnem območju na katerem se prekrivajo in uveljavljajo različni režimi in programi upravljanja, od gozdno gospodarskega načrta do varstva pitne vode, kmetijstva in kulture urejanja prostora in razvoja mesta.
Mestni park in gozd je lokalna skupnost dodatno zavarovala kot svojo kulturno in naravno dediščino in pred 40 leti razglasila za KP TRŠ. Leta 2015 je MOL posodobila Odlok o KP TRŠ in skladno z novim zakonom o ohranjanju narave določila, da je potrebno za nadaljnji razvoj organizirati upravo parka in izdelati načrt upravljanja. Tako je pred desetimi leti ohranjanje narave postalo ključni razvojni akter v upravljanju mestnega parka in gozda. To je dobra podlaga za sodoben koncept urejanja krajinskega parka v mestu. Dobro bi bilo, če bi se lahko zedinili, da se območje KP TRŠ v tem okviru obravnava kot enovito območje kulturne in naravne dediščine, ki se je ohranilo v središču mesta zaradi zgodovinsko izpričane volje oblasti in prepoznanih potreb prebivalcev in mestnega okolja. Kultura urejanja in rabe prostora, ki sta skozi hotena dejanja politike, lastnikov in posameznikov v razvoju mesta ustvarila v mestu dragoceno območje ohranjene narave, bi morala voditi tudi njegovo varstvo in razoj v prihodnosti. Glavne dejavnosti so v tako opredeljenem območju KP TRŠ regeneracija in rekreacija, igra in druženje, ohranjanje narave in urbane kulturne dediščine ter varstvo in kakovost mestnega okolja (zrak, tla, voda, temperatura, hrup). Gozdarstvo, kmetijstvo in poselitev so v tem okviru zamejeni, turizem pa prav tako podrejena dejavnost.
Parkovna uprava
Razprava o urejanju parka se nujno prevesi v pogovor o upravni službi, strokovno organizacijski strukturi, ki kontinuirano, strateško in operativno, strokovno in celovito delovno zagotavlja varstvo, delovanje in razvoj parka. Danes uprava KP TRŠ deluje predvsem kot sektorska strokovna služba s področja ohranjanja narave. Urejanje in vzdrževanje parka izvajajo druge javne službe in lastniki. Kako se delo usklajuje in kakšna je vloga uprave KP TRŠ pri odločanju o rabi, lahko javnost zgolj sklepa iz primerov nedavnega sekanja in koncerta. Prebivalci in uporabniki parka se upravljanja večino časa niti ne zavedajo. Šele če se zaplete, kot na primer s sekanjem dreves pozimi pred dvema letoma, postane očitno, da uprava KP TRŠ mogoče ni pristojna za celovito upravljanje in da kompleksna narava in podoba parka nista tako samoumevna kot se zdita med vsakodnevno rabo.
Novi načrt upravljanja se izdeluje z ambicijo po celovitem upravljanju območja. V izhodišču bi bilo dobro opredeliti, kako naj bo organizirana uprav parka, da bo učinkovito povezala, uskladila in posodobila delovanje vseh javnih in zasebnih akterjev v območju. Na izbiro sta dve možnosti, da postane uprava KP TRŠ osrednji organ za celovito upravljanje, ali da ostane eden od upravljavcev, ki na območju delujejo v javnem interesu varstva narave. Gre za bistveno razliko, ki določa položaj, kadrovsko strukturo in delovanja parkovne uprave ter ustvarja podstat kulturi upravljanja.
Zaradi razmer v parku in pestrosti javnih interesov, ki se prekrivajo in so zgoščeni na območju, bi bilo dobrodošlo, če bi osrednji organ upravljanja in strokovna služba odražal kompleksnost parkovne strukture. Taka parkovna služba lahko strokovno, suvereno, pregledno in vključujoče deluje v javnem interesu, usklajuje interese, ter izvaja potrebna dela in naloge s področja varstva narave in urejanja, rabe in delovanja parka v sodelovanju z drugimi akterji. V takem primeru je uprava parka izvršni zastopnik ustanovitelja KP TRŠ in javnih interesov ter povezovalec delovanja vseh akterjev v parku, tudi prebivalcev in uporabnikov parka. V primeru, da uprava KP TRŠ nima take vloge, je odprto vprašanje kdo celovito upravlja z mestni parkom in gozdom ter odgovarja prebivalcem za razmere in ukrepe?
Načrt upravljanja
Dovolj celovito opredeljena predmet in vsebina upravljanja prispevata k dobrim predstavam o upravni strukturi, ki se tekom izdelave načrta upravljanja in prakse oblikuje v optimalno. Načrt upravljanja je, zelo grobo opisano, program dela s pomočjo katerega se na območju krajinskega parka sočasno varuje naravo ter omogoča rabo in uživanje prostora. Predlog Načrta upravljanja za KP TRŠ, ki je bil v javni obravnavi junija 2025, spremljata, tudi zaradi pomanjkanja dovolj široke javne razprave na samem začetku procesa priprave, dve slabosti: premalo celostna opredelitev predmeta vsebine dela oziroma parkovnega prostora ter pomanjkljiva analiza stanja in aktualnega koncepta upravljanja. Načrt tako relativizira kulturno poreklo in kompleksno vrednost mestnega parka in gozda in zamuja priložnost, da bi sprožil učinkovito nadgradnjo aktualne prakse upravljanja v smer bolj celovitega in vključujočega upravljanja, ki je za tako kompleksno parkovno območje neizbežno potrebno. Naj pojasnimo, celovito je upravljanje kadar sočasno upošteva različne vidike varstva in razvoja in skrbi za povezano delovanje in sinergetske učinke akterjev, za vključujoče pa velja kadar vključuje v načrtovanje in izvajanje del in nalog tudi nove akterje in tako povečuje učinke upravljanja. Med novimi akterji so pomemben faktor prebivalci in uporabniki parka.
Zakonodaja občino pri ohranjanju narave podpira in ji omogoča pripravo rešitev, ki so najbolj ustrezne za konkretno zavarovano območje in potrebe lokalne skupnosti. Zakon o ohranjanju narave ne zahteva izdelave načrta upravljanja za krajinski park, MOL si je izdelavo predpisala v odloku sama. Da bi bil Načrt upravljanja KP TRŠ lahko dober odziv na razmere in potrebe, bi moral proces priprave sledil ugotovitvam analize in javne razprave, tudi o aktualnem načinu upravljanja. Tako bi se lahko javno odprli in konstruktivno reševali problemi, ki so v preteklosti vznemirjali javnost in sprožali vprašanja o upravljanju. Oblikovalo bi se skupno razumevanje pomena parkovnega območja, vloge parkovne uprave in drugih akterjev ter nenazadnje vsebine in izvajanja načrta upravljanja. Zaenkrat Načrt upravljanja za KP TRŠ ne odraža rezultatov takega pristopa.
Načrt upravljanja se celo v celoti izogne omembi Začasnih smernic za ohranjanje narave, ki so jih občina, vodstvo parka in ZRSVN pripravili za upravljanje KP TRŠ hitro po ustanovitvi in jih bo novi načrt nadomestil. Prav tako ni zaslediti mnenja, ali kakega drugega dokazila, o sodelovanju ZRSVN pri pripravi predloga načrta. Eno in drugo je neizbežno potrebno, da bi lahko presodili, kako učinkovito je bilo varstvo narave doslej in na kakšen način bo načrt upravljanja aktualne standarde dosegal, ali jih po potrebi presegel. Eno in drugo bi tudi prispevalo k oblikovanju novih oblik upravljanja in organizacije dela parkovne uprave in strokovne službe.
Zaenkrat ostaja vključujoči način upravljanja, ki ga napoveduje predlog Načrta upravljanja za KP TRŠ neprepričljiv in je pomanjkljiv. Proces priprave Načrta upravljanja je bil za te vrste rezultate premalo pripravljen, domišljen in odprt. Še posebno je očitno pomanjkanje sodelovanja širše strokovne javnosti in civilne družbe, ki vedno lahko dvigneta tako kakovost kot sprejemljivost ocene stanja in novih rešitev. V tem oziru je bila tudi zamujena priložnost za zbliževanje pogledov na vlogo in upravljanje parka med zainteresirano civilno družbo in občino. Na koncu lahko pritrdimo kritični oceni civilne družbe o predlogu Načrta upravljanja in upamo, da bo proces dela v prihodnje ponudil možnosti za zbliževanje stališč o načinu varstva in in razvoja parka ter učinkovito nadgradnjo koncepta upravljanja.
Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je najbolj obiskano območje zavarovane narave v državi. Dnevno ga obišče vsaj 5.500 ljudi. Izdelovalci Načrta upravljanja so se posvetovali z le okoli 70 predstavniki.
