je območje, katerega uporabna vrednost je tako zmanjšana, da je za njegovo oživitev potreben večji poseg v njegovo strukturo in rabo.
Navadno se za degradirana območja v mestih uporablja izraz degradirano urbano območje.
Za degradirana območja, katerih problematika je predvsem socialna, ekonomska in stanovanjska, se v angleščini uporablja termin “deprived areas”. Kadar so degradirana, predvsem predhodno industrijska, pogosto kontaminirana območja očiščena in se na njih gradi povsem na novo, se za razvoj območja v angleščini uporablja izraz “brownfield development”. Tudi za samo območje se lahko uporablja izraz “brownfield” ali “brownfield site”, kadar je na razpolago za ponoven razvoj oziroma gradnjo na območju.
je območje z opredeljenim središčem, ki ga zaznamuje visoka frekvenca notranjih regionalnih gospodarskih interakcij, kot so delovne migracije, regionalna trgovina dobrin in storitev ali nakupovanje.
V nasprotju s formalnimi regijami, kakršne so npr. administrativne regije, ki imajo bolj ali manj stabilne in jasno določene meje, je prostorski obseg funkcionalnih regij opredeljen mehko ter se neprestano spreminja. Čeprav obstajajo številne vrste gospodarskih in drugih interakcij praksa držav kaže, da so podatki o dnevnih migracijah dober približek za določitev obsega funkcionalnih regij.
Pojem funkcionalne regije se v veliki meri prekriva s pojmi kot so širše mestno območje, urbano območje, funkcionalno urbano območje in tudi metropolitanska regija. Povsem ustrezen prevod v angleščino je “functional region”, vendar pa je glede na različne kontekste in kulture tudi v angleščini zelo blizu pojmom “functional urban area”, “larger urban zone”, “functional urban region”, “urban area”, v Združenih državah Amerike pa tudi “metropolitan area”.
so stavbe in ostali grajeni objekti, ki jih določajo lastnosti in razmerja med njimi, na primer velikost, oblika, razporeditev, usmerjenost, gostota, lega, vzorec.
Grajena struktura je ključni element morfologije naselja. O grajeni strukturi govorimo, ko obravnavamo razlike med različnimi vzorci razporeditve stavb v naseljih, ki ključno opredeljujejo značaj in funkcioniranje določenega dela naselja. V naši praksi prostorskega načrtovanja je opredelitev željenih značilnosti grajene strukture za posamezno območje pogosto ključna sestavina prostorskih aktov. V tuji praksi pojem praviloma nima takšne teže, težko pa mu tudi poiščemo ustrezen prevod v angleščini. Sorodni pojmi so “built form”, “urban form” ali “urban structure”, pri čemer pa se predvsem slednja dva nanašata širše na morfologijo mest in naselij in sta bližje slovenskemu izrazu urbana struktura.
je privlačnost prostora za pešačenje; značilnost določenega območja, da je po njem mogoče z lahkoto, brez nepotrebnih ovinkov in brez pretiranega truda hoditi peš.
Koncept hodljivosti vsebuje več komponent, med drugim prisotnost površin za pešce, kot so pločniki in pešpoti, prehodnost prostora in gostota povezav, nizka hitrost vozil in varnost prehodov, vizualna privlačnost prostora, občutek varnosti, obljudenost poti, gostota dejavnosti ob poteh, gostota prebivalcev v območju, kratke razdalje med viri in ponori potovanj.
Hodljivost je slovenska ustreznica za razmeroma nov angleški izraz “walkability”, ki se je v povsem enakem pomenu uveljavil v zadnjem času.
je javni prostor izven stavb, predvsem v naseljih, kot na primer ulica, trg, park, nabrežje.
Sopomenka javni površini je pojem odprt javni prostor. Primeri zaprtega javnega prostora, torej javnega prostora v stavbah, za katerega ne uporabljamo izraza javna površina, so železniške postaje, javne knjižnice ipd. Angleški prevod za odprt javni prostor je »open public space«.
je prostor oziroma območje, ki je dostopno vsem, ne glede na spol, raso, starost ali socialni status.
V javnem prostoru se odvija javno življenje, značilni primeri javnih prostorov pa so trgi in ulice. Dostop do javnih prostorov je načeloma brezplačen in odprt za vse pod enakimi pogoji. Soroden pojem, ki se glede na nekatere definicije celo prekriva, je skupni prostor. Gre za prostor oziroma območje v kolektivni lasti, npr. prebivalcev določene soseske ali lokalne skupnosti. Povsem ustrezen angleški prevod za javni prostor je »public space«, za skupni prostor pa se praviloma uporablja izraz »commons«.
skupina ljudi, ki je soočena z nekim problemom, prepoznava njegov obstoj, se posveča njegovemu reševanju in zato razpravlja o njem ter se organizira, da bi ga rešila.
v publiko zbrani posamezniki, ki razpravljajo o javnih zadevah in se dogovarjajo o zadevah občega interesa.
Pojem je širok in kompleksen, zato njegove enoznačne definicije ne bomo našli. V komunikološki teoriji je poudarek na javnostih kot skupinah posameznikov in reševanju skupnih problemov. Za urejanje prostora je praviloma bolj primerna definicija, ki izhaja iz Habermasovega razumevanja meščanske javnosti, pri kateri problematiko formiranja in razvoja javnosti omeji na tako imenovani liberalni model svobodno rezonirajočih zasebnikov, zbranih v publiko v liberalni državi. V urejanju prostora so javnost najpogosteje lokalni prebivalci, ki jih načrtovanje, gradnja, raba ali prenova nekega območja neposredno zadeva. Pri tem so med lokalnimi prebivalci lahko zajeti tudi začasni prebivalci, najemniki, itd. Angleški izraz »public« ima zelo podobne pomene, za vsoto javnosti se uporablja tudi izraz »general public«, pojmu meščanske javnosti pa je blizu tudi pojem »public sphere«.
Kraj
naselje
lokacija
določen, izbran del prostora, ki ima jasno identiteto in določen namen oziroma pomen za njegove uporabnike
Lokacija
je točka ali območje, kjer stoji objekt ali je namenjeno za gradnjo, oziroma kjer se kaj nahaja ali godi
položaj v prostoru, praviloma na zemeljskem površju
umestitev česa, predvsem gradbenega objekta v prostor
Kraj (1) in naselje sta sinonima, ki pa se v praksi pogosto ne uporabljata povsem enakovredno. Kraj je širše uporabljen termin, medtem ko je naselje nekoliko bolj strokoven, celo tehničen izraz. Kraj večkrat označuje naselje kot lokacijo (npr. kraj bivanja, kraj rojstva …). Pogosto se uporablja tudi za srednje velika naselja, ki ne izkazujejo niti izrazitih lastnosti mesta niti vasi, kadar ko se govorec ali pisec želi izogniti opredeljevanju o značaju določenega naselja.
Kraj (2) je manj natančen izraz kot lokacija (1 in 2). Medtem ko je lokacija lahko tudi točka na zemeljski površini, izražena z geografskimi koordinatami, kraj ni tako natančno določen.
Kraj (3) se uporablja kot konceptualni par prostora. Tako lahko prostor, ki nima značilnosti kraja, torej prostor, ki je predvsem identitetno šibek in generičen imenujemo tudi nekraj. Če je prostor neomejen, del prostora postane kraj šele, ko začutimo njegovo identiteto. Takrat ga načeloma tudi poimenujemo.
Najpogostejša angleška ustreznica za kraj (1,2 in 3) je “place”, kljub temu pa izraza nista povsem enakovredna. “Place” ima veliko različnih pomenov, lahko pomeni tudi prostor oziroma položaj, ki ga nekaj ali nekdo zaseda ali mesto nečesa, nekoga ali za nekaj oziroma nekoga. Po drugi strani ima tudi kraj še druge pomene, ki za strokovno izrazje niso pomembni.
V zadnjem desetletju pa sta v strokovni terminologiji v angleščini postala zelo pomembna tudi izpeljana izraza “placemaking”, ki pomeni zbir dejavnosti, katerih namen je, da v določenem prostoru krepijo identiteto in ga torej iz prostora spremenijo v kraj, ter “place–based”, ki označuje delovanje, politiko ali razumevanje, ki je specifično, odvisno od določenega kraja oziroma lokacije ali območja. Nobeden od izrazov v slovenščini še nima povsem primerne in neposredne ustreznice.
Angleška ustreznica termina lokacija (1 in 2) je “location”. Zelo pogost angleški izraz za lokacijo (1) oziroma kraj (2) je tudi “site”.
urbano območje
je območje, ki vključuje centralno mestno naselje ter sosednja naselja, ki nanj mejijo in so z njim povezana s sklenjeno pozidavo, prometnicami, parki in drugimi elementi urbane strukture.
Pojem mestno območje je največkrat sopomenka pojmu urbano območje, ki se je vsaj v zadnjem času nekoliko bolj uveljavil. Poleg tega pa je v uporabi tudi pri statistični obravnavi mestnih naselij, za potrebe katere je opredelitev nekoliko ožja. Kriterij za opredelitev mestnega območja je pri tem sklenjena pozidava z urbanim značajem med centralnim mestnim naseljem in obmestnim naseljem vsaj na enem delu območja obmestnega naselja. To lahko obsega tudi večje nepozidane površine. Primeren angleški izraz je “urban area”.
je večje naselje z gostejšo pozidavo, koncentracijo prebivalcev in dejavnosti, ki v glavnem niso vezane na zemljišča, in ki predstavlja funkcionalno središče širšega območja.
je naselje, ki mu je poseben status dodeljen v formalnem postopku, glede na zgodovinske, funkcionalne, morfološke ali velikostne kriterije.
V različnih zgodovinskih obdobjih so bile predvsem podeljene pravice kriterij za to, da je bilo naselje prepoznano kot mesto.
Ustreznice slovenskemu izrazu mesto so »la città« v italijanščini, »la ville« v francoščini, »die Stadt« v nemščini in »grad« v ostalih južnoslovanskih jezikih. V angleščini sta ustreznici vsem tem izrazom tako »city« kot »town«, saj ostali jeziki med obema v glavnem ne razlikujejo. Meje med manjšim »town« in večjim »city« so v angleško govorečih deželah različne, vezane na pomen in velikost posameznega naselja.
V preteklosti je bila ključna razlika med mesti, nekdanjimi trgi ter vasmi ta, da mesta niso bila vezana na izrabo svojih zemljišč v produkcijske namene. Ob urbanizaciji v 20. stoletju se je razlika med mesti in ostalimi naselji glede na funkcije močno zabrisala.
V Sloveniji formalni status mesta podeljuje vlada na podlagi kriterijev iz Zakona o lokalni samoupravi, vendar to nima pravnih posledic. Status mestne občine podeli državni zbor na podlagi strožjih kriterijev, za namen statističnih raziskav in evidenc pa se za naselja, ki imajo značilnosti mest po različnih kriterijih, uporablja še termin mestno naselje. Okvirne kriterije za to, da je neko naselje mesto, določa tudi Strategija prostorskega razvoja Slovenije. V Sloveniji imamo uradno 104 mestna naselja, 51 mest in 11 mestnih občin.
je veliko mesto ali urbano območje, ki je pomembno gospodarsko, politično in kulturno središče države ali regije in pomembno vozlišče v mednarodnih povezavah in globalnem omrežju mest.
V različnih državah in kulturnih okoljih ima pojem metropole lahko precej različne pomene, vendar pa se skoraj povsod nanaša na zelo velika in pomembna mesta. Pri tem se v Evropi največkrat za spodnjo mejo velikosti razume pol milijona prebivalcev urbane aglomeracije, v Združenih državah Amerika in v Aziji pa je večkrat meja en milijon prebivalcev. Pri tem pa tudi velika mesta, ki so del večjih urbanih aglomeracij, a niso njeno jedro, praviloma niso samostojne metropole. Kot druga ključna značilnost metropol se praviloma razume tudi neposredna prometna, gospodarska, politična ali npr. komunikacijska povezanost v globalno omrežje mest. Angleški prevod besede je “metropolis”, pridevnik, ki se nanaša na metropolo pa je “metropolitan”, ki se ga v slovenščino težko prevaja drugače kot metropolitanski.
je močno urbanizirano območje okoli metropole, s šibko politično in upravno organiziranostjo, vendar z razmeroma močno funkcionalno povezanostjo, skupnim tržiščem, trgom delovne sile, medijskim trgom in skupno infrastrukturo.
V urejanju prostora se metropole praviloma obravnava v povezavi z metropolitanskimi regijami. Za metropolitanske regije je značilna hibridna in prepletena prostorska struktura, močno odvisna od prometne in komunikacijske infrastrukture, kjer nekateri kraji v sami metropolitanski regiji prevzemajo vlogo vozlišč, medtem ko ostaja večina ostalih po svojem značaju pretežno lokalnih. Med značilnimi lastnostmi metropolitanskih regij sta njihova povezanost navzven, v globalno omrežje mest, in hkratna notranja izključevalnost in izrazita razslojenost med območji znotraj regije. Posamezna metropolitanska regija lahko sodeluje v različnih omrežjih, s čimer se glede na vrsto in dinamiko omrežja spreminja tudi njena širša vloga in vpliv. Značilne funkcije metropolitanskih regij so letališča, pristanišča, sedeži multinacionalnih korporacij, univerze ipd. Metropolitanska regija je prevod angleške besede “metropolitan region”. V nekaterih primerih je ustrezen prevod tudi “metropolitan area”, ki pa se npr. v Združenih državah nanaša bolj na funkcionalno regijo.
je skupina človeških bivališč, ki zaradi medsebojne bližine, skupnosti njihovih prebivalcev, skupne infrastrukture ter skupne identitete, v povezavi s svojo neposredno okolico tvorijo zaključeno funkcionalno celoto.
je območje, administrativno določena teritorialna enota, ki jo določa skupina stanovanjskih in drugih stavb, s skupnim imenom in sistemom oštevilčevanja stavb.
Naselja so med seboj navadno v hierarhičnem razmerju in tvorijo omrežje naselij. Naselja glede na velikost, funkcije in pomen večinoma poimenujemo z bolj specifičnimi izrazi, kot so predvsem zaselek, vas in mesto. Kot sinonim za naselje se pogosto uporablja tudi izraz kraj. Izrazu naselje ustreza angleški izraz »settlement«.
Naselja kot teritorialne enote v Sloveniji pokrivajo celotno območje države in predstavljajo statistična območja na sedmi ravni standardne klasifikacije teritorialnih enot (SKTE 7 oziroma LAU 4 po novejši evropski klasifikaciji). Območja naselij so določena v Registru prostorskih enot Geodetske uprave RS.
je nezazidan prostor med stavbami v naselju;
je prostor izven naselij.
Odprt prostor (včasih tudi odprti prostor) ali odprt mestni prostor je v naselju komplementaren grajeni strukturi. Pojem odprt mestni prostor označuje zelene in druge, grajene, odprte površine mesta kot so parki, vrtovi, otroška in športna igrišča, pokopališča, trgi, parkirišča in ulice. Izraz odprt prostor je v rabi tudi kot splošen izraz za prostor izven naselij, to je za naravno in kulturno krajino. V angleščini se pojma “open space” ali “urban open space” uporablja za odprt prostor v naseljih kot skupni pojem za mestne zelene in druge površine (“urban green and civic space”), kakor tudi za prostor izven naselij.
je dejanje odstranjevanja tlaka, kar je nasproten proces od tlakovanja.
Izraz označuje odstranjevanje betona, asfalta in drugih trdih, tlakovanih, neprepustnih površin z namenom povečevanja prepustnosti, npr. za odtekanje vode.
je sodelovanje javnosti v procesih odločanja in delovanja na vseh področjih javnega življenja.
V urejanju prostora je participacija formalen ali neformalen komunikacijski proces, v katerem javnost, npr. lokalni prebivalci, odločevalcem prenaša oz. sporoča svoja mnenja, občutke, želje itd. glede zadev ali prostorskih ureditev, o katerih ji je bila ponujena možnost razprave, in s tem vpliva na odločitve. Povsem ustrezen angleški izraz je »participation« ali tudi »public participation«.
je načelo organizacije območja okoli večih upravnih, gospodarskih ali družbenih središč.
Policentrizem je koncept upravne ureditve in regionalnega razvoja, pri katerem se načrtuje razvoj več središč s podobno stopnjo centralnosti oziroma s podobnimi upravnimi, socialnimi, izobraževalnimi, kulturnimi in drugimi negospodarskimi funkcijami. Nanaša se na dekoncentracijo in hkrati koncentracijo dejavnosti; dekoncentracijo v smislu preprečevanja koncentracije v enem, običajno državnem središču, in koncentracijo v smislu preprečevanja disperzije oziroma podvajanja dejavnosti v številnih majhnih središčih. Ustrezen angleški izraz je »polycentrism«.
je prostorski razvoj, ki temelji na hierarhično strukturiranem omrežju središč na določenem območju.
Pojem policentričnega razvoja poudarja pomen hierarhične strukturiranosti omrežja središč v posamezni državi ali pokrajini. Temelji na teoriji centralnih naselij, ki jo je v tridesetih letih 20. stoletja uvedel Walter Christaller, in s katero je skušal pojasniti predvsem vlogo storitvenih dejavnosti v družbi in razporeditev naselij in mest v prostoru. Ustrezen angleški izraz je “polycentric development”, v zvezi s prostorskim razvojem zlasti »polycentric spatial development«.
Lastnost sistema, ki ima več središč, predvsem z vidika obvladovanja in nadzora.
Lastnost sistema, ki ima več hierarhično strukturiranih ravni središč.
Medtem, ko je policentrizem predvsem planski pojem in normativni koncept, je policentričnost predvsem analitični koncept, ki opisuje stanje urbanega sistema. Pri tem gre lahko po eni strani za urbani sistem z več bolj ali manj enakovrednimi središči, lahko pa gre po drugi strani za urbani sistem, v katerem so središča medsebojno hierarhično strukturirana v več ravni. V različnih prostorskih merilih, od globalnega urbanega sistema do mesta ali dela mesta, lahko policentričnost tako opisuje zelo različne pojave. Bolj ali manj ustrezen angleški izraz je »polycentricity«.
je razporeditev naselij ali delov naselij v prostoru, iz katere je glede na izgled, oblikovne in strukturne značilnosti mogoče razbrati tipične, ponavljajoče se lastnosti.
Pojem poselitveni vzorec se nanaša predvsem na oblikovne oz. morfološke ter strukturne značilnosti poselitve. Praviloma opisuje sestave več naselij, njihovo razporeditev in medsebojno povezanost, lahko pa se nanaša tudi na dele posameznih naselij. Izraz poselitveni vzorec težko dobesedno prevedemo v angleščino kot “settlement pattern”, natančnejši so opisni prevodi. Sorodna izraza sta “settlement structure” in “urban structure”, ki pa sta bližje slovenskima izrazoma “sistem poselitve” in “urbani sistem”.
je trirazsežnostni okvir delovanja človeka na zemeljskem površju, nad in pod njim, v katerem se odvijajo naravni in družbeni procesi oziroma ga določajo fizične in družbene strukture.
je načrtovana razmestitev dejavnosti in objektov na določenem območju.
Prostorske ureditve so lahko zasebne, skupne, lokalne itd. Tiste, ki so zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembne za prostorski razvoj države, so prostorske ureditve državnega pomena. Prostorske ureditve državnega pomena načrtuje država.
je spreminjanje prostora predvsem zaradi človekovih dejavnosti in potreb, vključno s spremembami, ki so posledica ukrepov prostorskega načrtovanja.
Izraz se je uveljavil v zadnjih dveh desetletjih (skupaj z angleškim izrazom “spatial development”, ki pomeni isto) zaradi razumevanja prostora kot sistema, ki je v nenehnem spreminjanju in mu zato ne moremo pripisati končnega stanja, lahko pa do neke mere vplivamo na njegov razvoj.
je veda, ki se ukvarja z načrtovanjem rabe prostora in razporeditvijo dejavnosti v prostoru, torej z usmerjanjem prostorskega razvoja.
Široko polje prostorskega načrtovanja pokriva tudi bolj specializirana področja urbanizma, urbanističnega in krajinskega načrtovanja in oblikovanja, načrtovanja in usklajevanja posameznih sektorjev v prostoru, na primer prometnega planiranja, upravljanja z vodami, izrabo naravnih virov in podobno. Prostorsko načrtovanje praviloma izvaja javni sektor države, regije ali lokalne skupnosti, da bi z njim vzpodbudil učinkovit, ekonomičen, pravičen in trajnosten prostorski razvoj in rabo prostora.
Angleški izraz, ki se danes v Evropi vse bolj uporablja za prostorsko načrtovanje je “spatial planning”, vendar ga v angleško govorečih državah redko uporabljajo. Drugi pogosti izrazi, ki so pomensko zelo blizu, se pa njihova vsebina razlikuje med državami, predvsem glede na to, kakšne pristojnosti ima posamezna država na tem področju so “town and country planning”, “land-use planning”, “physical planning”, “regional planning” in “urban planning”.
Razpršena poselitev
je poselitveni vzorec, za katerega je značilno večje število razpršenih manjših naselij ali delov naselij, z nizko gostoto poselitve, brez jasnega notranjega ustroja naselij in brez jasnih hierarhičnih odnosov med njimi.
Razpršena gradnja
ali “razpršena pozidava” je redka, nestrnjena razmestitev objektov v prostoru, z nizko gostoto poselitve in brez prepoznavnega poselitvenega vzorca.
Izraza razpršena poselitev in razpršena gradnja se v uradnih dokumentih in predpisih s področja prostora pojavljata kot par, kjer je razpršena poselitev razumljena kot avtohtona lastnost določenih območij, medtem ko je razpršena gradnja razumljena kot negativen pojav v prostoru, ki v povezavi s suburbanizacijo in visokimi družbenimi stroški, povezanimi s porastom prometa ter gradnjo in vzdrževanjem infrastrukture, pomeni degradacijo kulturne krajine. Pri razpršeni gradnji gre bolj za razpršenost posameznih objektov na konkretni lokaciji ali ožjem območju, razpršena poselitev pa je lastnost širšega območja, pri kateri ne gre toliko za razmestitev posameznih objektov, ampak predvsem za nehierarhičen sistem majhnih naselij. Izraza razpršena poselitev in razpršena gradnja sta še posebej težko prevedljiva v angleščino zaradi posebnih pomenov in vrednostnih sodb, ki se nanju pripenjajo v slovenskem okolju.
je javni prostor oziroma prometna površina, na primer ulica ali trg, kjer ni delitve glede na različne uporabnike prostora oziroma motorizirane in nemotorizirane udeležence v prometu, na primer na vozne pasove in pločnike, temveč vsi udeleženci souporabljajo vso površino, pri čemer imajo pešci prednost.
V ureditvi po konceptu skupnega prometnega prostora prometne površine ne polni raznovrstna prometna signalizacija, temveč zgolj enakopravni uporabniki tega območja. Namesto označb, ki določajo, kje lahko pelje motorizirano vozilo, kje kolesar in kje lahko hodi pešec, imajo vsi prosto izbiro, kako se bodo gibali. Vodila so torej enakopravnost, svoboda in spoštovanje – ki vodijo do višje kakovosti življenja v urbanem okolju, večje varnosti in izboljšanja prometne kulture vseh udeležencev.
Koncept skupnega prometnega prostora se delno prekriva s pojmom območja umirjenega prometa, vendar je pri skupnem prometnem prostoru poudarek na souporabi skupne površine in odsotnosti prometnih znakov in delitev prostora glede na različne uporabnike, kar ni nujno lastnost vseh območij umirjenega prometa. Izraz je ustreznica angleškega izraza »shared space«.
je policentrična urbana aglomeracija več medsebojno povezanih, načeloma po velikosti primerljivih mest, ki so zaradi lastne rasti in pripojitev manjših naselij danes fizično in funkcionalno povezana, ohranjajo pa lastno identiteto in upravo.
Somestje
konurbacija
skupina medsebojno povezanih mest, v katerih se dejavnosti razporejajo po načelu dopolnjevanja funkcij in ki skupaj tvorijo hierarhično višje vozlišče v omrežju naselij, kot bi ga vsako posamezno mesto.
Somestja so navadno konurbacije, poznamo pa tudi primere, kjer so sicer bližnja manjša mesta fizično ločena in imajo zgodovinsko ali načrtno različne funkcije (npr. uprava, šolstvo, zdravstvo, industrija …). V Sloveniji je SPRS opredelila nekatera somestja kot nosilce razvoja v regijah, ki sicer nimajo enega močnega središča. Angleška ustreznica je “conurbation”.
Soseska
je načrtovana, funkcionalno zaokrožena prostorska enota v mestu ali širšem območju mesta za okrog 2500 – 5000 prebivalcev, ki v območju dostopnosti pešca poleg stanovanj vključuje potrebno infrastrukturo in vso dnevno preskrbo, osnovno šolo, otroško varstvo, javni prostor, zelene površine in postaje javnega potniškega prometa, večinoma brez tranzitnega motornega prometa znotraj območja.
Sosedstvo
je osnovna teritorialno določena socialna skupnost znotraj mesta, za katero je značilna določena mera sosedske povezanosti prebivalstva in občutka lokalne pripadnosti; tudi ustrezen del mesta z osnovnim prepletom rabe prostora in osnovno ravnjo oskrbe in urbanih funkcij, na primer okrog posameznega trga, ulice ali skupine stanovanjskih stavb.
Oba izraza se do neke mere pomensko prepletata. Ko označujeta območje, je sosedstvo načeloma ožje kot soseska, pri sosedstvu kot teritorialni enoti tudi ne gre za prostorsko-načrtovalsko določeno enoto.
Zaradi šibkih socialnih vezi, ki obstajajo v takšni skupnosti je sosedstvo pomemben člen pri vprašanjih urejanja prostora, predvsem pri skrbi za javni prostor, pri urbani prenovi in pri sodelovanju javnosti v prostorskem načrtovanju.
Oba izraza se večinoma prekrivata s pomenom izraza »neighbourhood« v angleščini, za sosesko kot plansko enoto prostorskega načrtovanja pa je v teoretičnih besedilih ustreznejši prevod »neighbourhood unit«. Izraz »neighbourhood« je v angleščini precej bolj vsakdanji, kot sta obravnavana izraza v slovenščini, zato je tudi njegova uporaba širša, pomeni pa v osnovi skupnost v urbanem okolju, vezano na del mesta, in ne le na socialne, etnične ali druge skupne lastnosti članov.
S pojmom soseska v zadnjem času predvsem investitorji v stanovanjski gradnji zavajajoče poimenujejo vsak projekt večstanovanjskih stavb, ne glede na to, da nima zagotovljenih nikakršnih funkcij soseske, razen stanovanj. Taka raba pojma počasi že prehaja tudi v vsakdanjo govorico.
je proces razseljevanja prebivalcev, delovnih mest in urbanih dejavnosti iz osrednjih delov mest v predmestja in širša območja mestne regije.
Izraz suburbanizacija ima dobeseden angleški prevod “suburbanisation”, in je zelo podoben bolj specifičnemu izrazu “urban sprawl”, ki pa nima slovenske ustreznice. Razlika v angleškem jeziku je predvsem v tem, da je “urban sprawl” razumljen kot izključno negativni pojav, pri čemer je poudarek predvsem na razpršitvi stanovanj, nizki gostoti in s tem veliki porabi prostora za poselitev ter posledično veliki odvisnosti od individualnega avtomobilskega prometa.
je faza v načrtovalskem procesu, v kateri se išče, optimizira in nazadnje določi podrobna lokacija prostorske ureditve in njene osnovne značilnosti.
Umeščanje v prostor se je v zadnjih dveh desetletjih uveljavilo predvsem kot vsakdanji in manj kot strokovni pojem. V strokovnih krogih prevladuje razumevanje umeščanja v prostor v smislu podmnožice prostorskega načrtovanja. Nasprotno temu je pojem v vsakdanjem jeziku privzel pomen, ki obsega širok razpon aktivnosti v okviru urejanja prostora, od načrtovanja prek dovoljevanja gradnje, samo gradnjo in včasih tudi obratovanje. V angleščini je pojem težko ločiti od prostorskega načrtovanja.
je celota zvezno pozidanih območij mesta ali več povezanih mest in pripadajočih urbanih naselij ter drugih pozidanih površin.
Urbana aglomeracija ali kar aglomeracija je v nekaterih državah (npr. Francija, Kanada, Švica) uradna statistična ali upravna povezava mestnih in primestnih občin. V različnih državah je definicija in raba izraza močno razlikuje. Izraz pomensko ni zelo natančno opredeljen in se včasih lahko deloma ali v celoti prekriva tudi z izrazi metropolitansko območje, mestno območje, urbano območje in metropolitanska regija. Posebej v kombinaciji z imenom centralnega mesta se uporablja tudi sam izraz aglomeracija, brez pridevnika urbana.
V angleščini se podobno uporablja izraz “(urban) agglomeration”, v francoščini pa “agglomération (urbaine)”.
Urbana politika predstavlja okvir za usklajevanje in izvajanje javnih politik na lokalni ravni, na ravni mest in urbanih območij. V zadnjem času je urbana politika deležna povečane pozornosti tako na ravni Evropske unije, kjer kot krovni okvir za urbano politiko služi Urbana agenda EU, kot na globalni ravni skozi Novo urbano agendo, ki spodbuja države k sprejemu nacionalnih urbanih politik.
V okviru Evropske unije urbana politika spodbuja trajnostni in celoviti urbani razvoj. IPoP že 10 let sodeluje v programu URBACT, katerega poslanstvo je prav spodbujati in podpirati trajnostni in celoviti urbani razvoj. Namenjen je povezovanju mest in utrjevanju osrednje vloge mest pri soočanju z vse kompleksnejšimi družbenimi spremembami. Program podpira krepitev omrežij med mesti, učenje na izkušnjah drugih ter prenos dobrih praks za izboljšanje urbanih politik in upravljanje urbanih območij. S svojimi strokovnjaki mestom pomaga pri razvoju inovativnih in trajnostnih praktičnih rešitev, ki vključujejo okoljsko, družbeno in gospodarsko razsežnost ter upoštevajo principe sodelovanja javnosti.
Poleg tega IPoP skupaj s Skupnostjo občin Slovenije pomaga Ministrstvu za okolje in prostor pri izvajanju urbane politike in prenosu izkušenj iz programa URBACT. Program aktivnosti v prihodnjih letih temelji zlasti na prenosu izkušenj in znanj med mesti in občinami.
V okviru urbane politike se osredotočamo zlasti na mala in srednja mesta, pri čemer:
Pomagamo pri pripravi in izvajanju strateških dokumentov na različnih področjih, od trajnostne mobilnosti do upravljanja javnih zelenih površin
Podpiramo izmenjavo izkušenj in dobrih praks med občinami po Sloveniji in Evropi z organizacijo ekskurzij, študijskih obiskov in izmenjav
Skozi organizacijo konferenc širimo poznavanje dobrih praks
V zadnjih letih smo na IPoP za občine pripravili več strateških dokumentov, npr. Celostno prometno strategijo Občine Tržič ali Strategijo urejanja javnih zelenih površin v občini Ankaran, sodelovali smo v procesu priprave trajnostnih urbanih strategij v mestnih občinah in pri analizi njihove uspešnosti na ravni EU. Organizirali smo več študijskih obiskov za občine, prav tako pa redno organiziramo mednarodne in domače strokovne konference.
Urbana prenova
je sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov, s katerimi se celovito izboljša fizično, okoljsko, gospodarsko in socialno stanje v izbranem delu mesta, s poudarkom na fizični prenovi stavbnega fonda in javnih prostorov.
Urbana regeneracija
je javna politika s ciljem povrniti uporabnost degradiranim urbanim območjem, oblikovati boljše možnosti zaposlitve, rešiti ali omiliti različne socialne probleme in izboljšati urbano okolje ter dvigniti kakovost bivanja.
Urbana prenova in urbana regeneracija sta sorodna pojma, ki se pogosto uporabljata celo kot sinonima. Vendar je navadno pod pojmom urbana prenova razumljena predvsem prenova, ki temelji na fizični prenovi, vključuje lahko obsežnejše rušitve in novogradnje, pogosto tudi obsežno novo infrastrukturo v območju. Po drugi strani je pri urbani regeneraciji poudarek na izboljšanju socialnih, ekonomskih in bivalnih razmer na območju, ki praviloma prav tako vključuje tudi fizično prenovo obstoječega stavbnega fonda in javnega prostora, lahko pa vključuje tudi posamezne rušitve in novogradnje.
Zakon o prostorskem načrtovanju uporablja pojem celovite prenove, ki je pomensko soroden pojmu urbane regeneracije, vendar pa se zanaša predvsem na ukrepe prostorskega načrtovanja, ki naj bi povezovovali različne druge dejavnosti.
Izrazi tudi v angleškem jeziku niso povsem ustaljeni, predvsem zaradi različnih zgodovinskih konotacij v različnih okoljih. Tako je zaradi obsežnega “Urban Renewal” programa rušitev in novogradenj celih mestnih predelov v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja izraz “urban renewal” predvsem v Združenih državah Amerike dobil negativno konotacijo in je “urban regeneration” razumljen kot povsem druga politika obnove znotraj obstoječega.
je dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem in oblikovanjem mest in znanstveno področje, ki se ukvarja s proučevanjem njihovega razvoja in delovanja.
V praksi se pojem pri nas uporablja širše. Urbanizem se danes ukvarja z vsemi naselji, ne le z mesti. V vsakdanjem jeziku, pa tudi v strokovnem jeziku povezanih področij pa se izraz urbanizem včasih uporablja tudi za celotno področje prostorskega načrtovanja, ki je mlajše in v širši javnosti manj poznano. K temu zlasti pripomore tudi izraz urbanist, ki se uporablja praktično kot sinonim za prostorskega načrtovalca, Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1) iz leta 2002 pa je uvedel funkcijo občinskega urbanista.
Zelo soroden izraz, tako pomensko kot etimološko, je francoski “l’urbanisme”, pa tudi hrvaški in srbski “urbanizam”, medtem ko angleški “urbanism” nikakor ni ustrezen prevod slovenskega, francoskega, srbskega ali hrvaškega izraza. “Urbanism” v angleščini, predvsem ameriški, prvotno pomeni mestni način življenja in razmišljanja, kulturo urbanega ter stališča, ki favorizirajo mesto in urbanost nasproti podeželju in ruralnosti. Sorodni izrazi slovenskemu pojmu urbanizem v angleščini so “town planning”, “urban planning” in “urban design”.
je območje mesta ali mestnega naselja z bližnjo urbanizirano okolico, ki se od bolj oddaljenega zaledja razlikuje predvsem po večji gostoti prebivalcev, sklenjeni pozidavi in majhnem deležu kmečkega prebivalstva.
Pojem urbano območje se je v zadnjem desetletju ali dveh uveljavil kot osnovna enota urbanega sistema in kot najbolj splošen izraz za območja mest z njihovimi neposrednimi zaledji. Odraža potrebo po preseganju administrativnih zamejitev in formalnih opredelitev, ki so s širitvijo mest postale preveč omejujoče in zato neustrezne. Sorodni izrazi so tudi mestno območje, aglomeracija ter somestje, pa tudi mestna regija ali funkcionalna regija, kjer pa ne gre več za morfološko sklenjeno območje. Povsem ustrezen angleški izraz je »urban area«.
je zavestno človekovo delovanje z namenom usmerjanja procesov v prostoru, med drugim obsega načrtovanje, gradnjo, rabo, vzdrževanje in prenovo vseh sestavin prostora.
Po Zakonu o urejanju prostora (ZUreP-1) je urejanje prostora prostorsko načrtovanje in uveljavljanje prostorskih ukrepov za izvajanje načrtovanih prostorskih ureditev, zagotavljanje opremljanja zemljišč za gradnjo ter vodenje sistema zbirk prostorskih podatkov.
je večplasten pristop k načrtovanju, oblikovanju in upravljanju javnih površin, ki v središče postavlja vključevanje lokalne skupnosti/lokalno skupnost.
Izkorišča sredstva lokalne skupnosti, njen navdih in potencial z namenom ustvariti kvalitetne javne prostore, ki doprinesejo k zdravju, sreči in dobremu počutju ljudi. Tako kot splošna ideja kot praktičen pristop stremi k izboljšanju soseske, mesta ali regije in navdihuje ljudi, da skupaj ponovno premislijo in oblikujejo javne površine kot središče vsake skupnosti. Ustvarjanje prostora spodbuja urbanistično oblikovanje, ki olajša kreativne vzorce uporabe, s posebno pozornostjo na fizičnih, kulturnih in družbenih identitetah, ki definirajo prostor in podpirajo njegov razvoj.
Termin Ustvarjanje prostora smo kot slovenski izraz za placemaking izbrali izmed 38 predlogov v našem natečaju v začetku leta 2019. Več o izbiri ustreznega izraza si lahko preberete tukaj.
Več parkirišč prinaša več avtomobilov, ne manj težav. Nove slovenske smernice za parkirno politiko občinam ponujajo pot do čistejšega zraka, manj stresa...
Vabljeni na zaključno konferenco programa Aktivno v šolo in zdravo mesto, na kateri bomo predstavili dosežke programa, dobre prakse izvajanja spremljane hoje...
Nadaljujemo ozaveščevalno kampanjo Razbijamo mite urbanega razvoja, s katero odpiramo prostor za dialog, kritično razmišljanje in podporo trajnostnim prostorskim rešitvam.
